Fekološko iskreno sem šel na koncu leta poskrbet za svoj drek in odpadke iz kuhinje, ki jih kompostiram kar skupaj. Kar nekaj se ga je nabralo, ampak po drugi strani ne dosti.

Dvignil sem kanto in si ogledal zunanjost. Marsikaj se je razgradilo, marsikaj pa bo še potrebovalo nekaj časa. Odlično, zunanji rob bom premetal na sredino kupa in obratno! Tako se bo kompostni proces ponovil – in ko to ponovim še 2-3x bo vse lepo skompostirano.

Vrhnji del, razumljivo, je bil še nerazgrajen, je pa bilo v spodnji polovici precej deževnikov, žužkov, črvičkov in ogrcev, delovne sile pri kasnejšem delu kompostnega procesa.

Kup sem premetal tako, da sem dodal še 20-30 % listja in trave za zračnost in več ogljika, ker je bil premoker in prekompakten. Zato je bila na koncu kanta praktično polna. Sčasoma se bo malce sesedla.

Na lokaciji prejšnjega kupa ni ostalo niti sledi. Žal mi je, ker sem uničil domove tam živečih bitjec, ampak saj se morajo preseliti samo za pol metra na stran in tam je še vedno domačno. Nekaj jih je končalo v kljunih ptičev, sem opazil skozi okno.

Stanje kompostnega kupa je dobro zrcalilo, kakšno je bilo moje leto 2025. Depresivna prva polovica ob mamini bolezni in smrti, razmočena, temna, le s težavo presnovljena. Zraven sem moral spustiti pomočnike, da se počasi prekopljem skozi močnato brozgo.

Tudi ko sem iskal luč, so mi bile poti na svetlo zaprte. Pa sem se zaprl v temo in kompostiral.

Tudi moje pisateljske presnove, ki ponavadi kar izletijo iz mene, sem moral iztiskati mukoma kot star silikon iz tube.

Z drekom je tako: dokler ga ni dovolj, se ne kompostira enako dobro kot takrat, ko se ga nabere. Moral sem dopustiti, da se smrdljive izkušnje nabirajo naprej in me odnašajo vse globlje v temo – potrpežljivost se nazadnje izplača!

Na prvi dan, ki je bil daljši od prejšnjega, sem simbolično izpostavil vse nabrano sranje soncu, ga prevetril, premetal in pomešal s svežo hrano. Soočil sem se z nepresnovljenim drekom, v marsikaterem sem videl svoje bolezni in bolečine, ki potrebujejo še en krog, da se predelajo v hrano za druge, ki čakajo v vrsti.

Videl sem samoto tega sveta.

Videl sem družbo in prijateljstvo, neločljive vezi

Videl sem, kako se vsak konec enkrat prekucne v nek nov začetek.

Ob koncu leta 2025 vam želim plodno kompostiranje lastnega nabranega dreka, da bo v letu 2026 postal hrana nekih novih začetkov!

Vesel Božič in srečno Novo leto!