Kako veste, da zares živite?
Ljudje, ki niti zares ne živijo, se krčevito oklepajo "življenja". Pravijo, da nič ni bolj sveto kot človeško življenje, a poglejte, kaj delajo z njim. Pravijo vam "potrošniki", ker trošite
Ljudje, ki niti zares ne živijo, se krčevito oklepajo "življenja". Pravijo, da nič ni bolj sveto kot človeško življenje, a poglejte, kaj delajo z njim. Pravijo vam "potrošniki", ker trošite
Ne bom ti povedal, kar bi rad slišal. Ne bom ti povedal, česar že ne veš, da goltamo tablete "deliinvladaj", da nas je zmeda ohromila, ko nam Borat-politiki hodijo po
Ob večerji ni mogla zadržati smeha. Glava se ji je zazibala na ramenih, ko je spustila pogled, si zapestje naslonila na čelo in vzdihnila. Smejala se je in vzdihovala... A
Kakšna blazna sreča! Ko se trpinčim, ko se izdajam, ko se morim, Ko si puščam kri, moje telo pravi: "Ne, pa ne boš!!" Vesolje je narejeno tako, da živim stlačen
Brez skrbi rastem tja, kamor me povabiš. Obrežeš me, da bolje obrodim. Ne pustiš mi krneti. Tvoja želja me ustvarja. Trava mi podarja svoj vonj, ko jo pomendram z utrujeno
Ob surovi resnici se ne znam obrniti v nebo, moj pogled je uprt v ekran, brez njega v tla. Tam je vse sijajno, tam ne grizejo nevihte in žled, tam
Bil je tak oblačen dan, težek, siv, uscan, usran, vi v zaroti proti nam, mi v protestu proti vam. Za prekletstvo iz neba več ne rabimo Boga. Ah, kjer smo
Lahko se trudimo na silo omejiti temo, ali pa podremo stene in spustimo noter luč neba. Lahko poskusimo ustaviti neumne, ali pa pospešimo razsvetljevanje prav vseh ljudi. Ne le, da
Življenje ni stvar izbire. Doleti nas, kot pogled doleti oko in kot lepota zmeša duha. Zgodi se, kot meglica v dolini in let kometa čez nočno nebo. Vse to zame
V požaru vdihnem hladno sapo, s fatamorgano žejo potešim. Vino v grlu, moja treznost, megla me razjasni. Skelenje srca kupčka orehe, decembrska zarja komarje prebuja. "Jei!" pravi bohotna neznanka, ko