Nisem hotel spet divjih špargljev! A kaj, ko sem se na vrtu kar spotikal obnje in jih pulil, saj jih ob gredah nočem … En, dva, tri in že je bil v dlani šopek …
In zdaj?
Pokukal sem po gredah in izpulil nekaj mladih česnov, kjer rastejo pregosto. Na drugi gredi sem napulil in narezel nekaj blitve, ki je prav tako pregosta. Sem si moral kar čas vzeti, tako je drobna. V shrambi je bilo še nekaj korenja in krompirja in recept se je že sestavljal v moji glavi …
Narezal in nasekljal sem vse sestavine, potem pa se lotil praženja začimb in dušenja zelenjave. Hkrati sem v majhni kozici začel cvreti krompir.
Za zelenjavo sem na žlički olja opražil črna gorčična semena, da so spokala, potem sem za 10 sekund dodal 2 stroka kardamoma, nato česen in z njim tudi 1/2 žličke kurkume in prav toliko kajenskega popra (mi je zapasalo pikantno!). Čez nekaj minut sem dodal na paličice narezano korenje in 1/2 dcl vode. Ves čas je bil ogenj na maksimumu, kozica pokrita. Čez pet minut so v lonec romali še šparglji, tri minute zatem pa blitva, ščep triplatovih listov in 2 dcl kisle smetane.
Vsako minuto sem pomešal, dokler se ni omaka malce zgostila — skupno dobrih pet minut. Ko sem ogenj ugasnil, sem dodal 1/2 žličke navadne soli, 1/2 žličke zeliščne soli in 1 žlico balzamičnega kisa, premešal in pustil še nekaj minut pokrito stati. Ta čas sem do konca ocvrl krompir.
Za piko na i sem skozi okno spremljal sonce, kako počasi izginja za hrib in mimogrede slika po nebu.
Nazadnje sem ugotovil, da je edini problem ta, da ne znam skuhati za enega! Krompir sem že nekako snedel, zelenjave pa je ostalo. Drugič moram koga povabiti … če se ne povabi že sam(a) … 😉
Ta vikend ne bo skrbi, saj nas bo veliko na kuharkem tečaju s priokusom divjine.
Ko malce razmislim, vidim, da je bila današnja večerja v bistvu prav fletno ogrevanje. Kar je ostalo, pa bo teknilo tudi jutri …
