Po glavi se mi že dalj časa vrti misel, da je eden poglavitnih problemov v družbi prevlada besede »jaz« in pomanjkanje besede »mi«. Znanje je moje, bogastvo je moje, mobitel, avto, stanovanje … vse je last posameznika, skupna lastnina je praktično izumrla in z njo tudi zavedanje o skupnosti, o interesih družbenega organizma, o nas kot edinstvenem subjektu.

Ne trdim, da je kolektivno, komunalno življenje brez pomanjkljivosti. Tako individualizem kot kolektivizem imata svetle in temne plati, lahko sta zdrava ali bolna. Zdrav individualizem in zdrav kolektivizem vzajemno pogojujeta drug drugega. Bolni posamezniki ne morejo graditi zdrave družbe, prav tako bolna družba ne zagotavlja zdravega okolja posamezniku. Eno ne gre brez drugega.

Prepad med posameznikom in okoljem se preprosto ne more končati brez posledic …

Močni posamezniki si pridobijo moč in premoženje – navadno na račun drugih in brez obzirnosti do drugih – cilj opravičuje sredstva, edini cilj pa je bogastvo in privilegiji, ki jih to bogastvo prinaša. Meje pomikajo vse nižje zase in vse višje za rajo – zato so v krizi najbogatejši še obogateli, reveži pa so še bolj revni. Že golo vodenje držav in unij je svinjsko drago – samo EU parlament požre 1,718 milijarde evrov!

Ko ljudje, ki pridobijo moč, jemljejo več, kot dajejo nazaj, je to kratko malo kraja. Vzor, ki ga ustvarijo, jasno, posnemajo ostali. Tako se rodi dejmokrastija – vsak krade, kjer se le da. Največ krade oblast – dokler niso ob last preštevilni državljani in jim dokončno ne prekipi. To je trend, kateremu nihče ne uide.

Toda današnji povprečnež ne zna vihteti vil in motik. Vihteti zna računalniško miško. Miška je neučinkovito orožje proti arogantnim samodržcem, posebej glede na to, da ga držijo pomehkuženi odtujenci od stvarnosti.

Ker si ne znamo zamisliti, kako bi lahko izboljšali sistem, pač bežimo in se skrivamo pred pritiski in nadzorom. Tako vsi postanemo pizde. Mutimo, zvijačimo, spletkarimo in prikrivamo vse to, da ne bi bili kaznovani. Kaznovan nisi, če kršiš zakone, kaznovan si, če te pri tem dobijo in ti dokažejo krivdo na sodišču. Ni človeka, ki ne krši zakonov, zato smo pač vsi pizde. Pizde znotraj dejmokrastskega sistema, ki melje naprej in mu ne moremo nič.

Kdor je prepričan, da ga lahko spremeni, ga ne razume. Kdor ga razume, mu ne predaja moči in raje gradi nekaj pametnejšega, bolj zdravega in smotrnega. Nekaj, kar temelji na naravni etiki in realnem humanizmu.

Na Človeku, na Ljudeh. Na sebi in na nas.

Pika.