S prijatelji smo si zamislili novo valuto. Pravimo ji kruh. Drobiž pa so drobtinice.
Da domišljija nima meja je pokazalo borih nekaj minut drznega vizionarstva, s katerim smo hipno idejo povzdignili do skoraj otipljivih razsežnosti …
John Maxwell me je naučil, da poplaknemo ideje, vredne na milijone dolarjev, v mentalno stranišče samo zato, ker jih ne zapišemo.
Zato zdaj zapisujem vse, kar smo dognali:
Kruh je valuta svobodnih ljudi, ki želijo živeti in ne samo životariti.
Kruh zagotavlja življenje vsem in ne dopušča preseravanja. Kruh namreč s časom splesni in se pokvari, zato ga ni mogoče kopičiti. Njegov namen je, da ga podarimo, izmenjamo, da se z njim nasitimo in da nas razvedri.
Vrednost kruha je imuna na inflacijo, saj je kruh pač kruh. Raste le, preden ga spečemo, potem pa nič več.
Kruh je valuta po meri trebuha – zato že sam v sebi nosi idealno plačo: 500 kruhov letno. 365 za lastni trebuh in 135 za deljenje, obdarovanje in praznovanje.
S kruhom se lahko tudi igramo in mu pripišemo vrednost, kakršno želimo. En kruh je lahko »vreden« 100, 1000 ali 10.000 €. Tako lahko vse davke plačamo z drobtinicami.
Namesto da mi živimo od drobtinic, ki nam jih družbene strukture in nesramno bogati posamezniki pomečejo z mize, naj raje oni pobirajo naše drobtinice! Kruh bomo uporabljali za izmenjave med ljudmi, ne med pravnimi osebami.
Kruh je sila intuitivna valuta – z enim kruhom pokrijemo vse, kar potrebuje človek za en dan življenja v luksuzni preproščini. Kruh ni niti približno podoben »minimalni« plači, saj temelji na povsem drugačni filozofiji dobrega za vse, zmagaš-zmagam-zmagamo, kakor le želite reči netekmovalnosti, vključevalnosti, obzirnosti in solidarnosti.
Kapitalizem narekuje papirnate valute. Kruh je snovna valuta, ki jo povsem zlahka nadomestimo s snovnim: zelenjavo, moko, uslugo, umetnino, orodjem, pesmijo. Kruh ni le valuta za želodec, ampak tudi za dušo.
Kruha ni treba skrivati.
Kruha se ni treba sramovati.
Kruh je lahko kvašen ali nekvašen.
Najbolj zdrav je polnovredni kruh.
Kruh dopušča različice – koruzni, pirin, ovseni, esenski, kvašeni, nekvašeni …
Kruh je nezahteven.
Kruha rabiš malo. Veliko kruha je breme.
Kruh je veselje deliti.
Kruh lahko režeš, lomiš, razpolavljaš, drobiš, ne moreš ga množiti.
Brez denarja lahko preživiš, brez kruha ne moreš.
Svet bo takoj lepši, ko bodo nogometaši plačani v valuti kruh, ne pa v milijonih. (Saj na TV tem milijonom, ki jih služijo, že itak pravijo kruh: ta pa ta si služi kruh v Barceloni.)
Ko bo kruh bolj razširjen kot dolar in evro, bo svet lepši. Pika!
