Berem članek na Siolu Kako slovenska gospodinjstva preživijo in si mislim: Fak!
Članek navaja, kaj so (v skladu z našimi uradniki) merila materialne prikrajšanosti. A oni to resno?
Najbolj me je zbodel četrti “element”:
– mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan,
Očitno gredo z obrokom vsaj vsak drugi dan (lahko celo vegetarijanskim, wow!) v korak s kriznimi časi, ker včasih smo jedli vsaj trikrat na dan.
Pred tem elementom so še trije, ki bi jih v vsaki normalni družbi ljudje pokrili mimogrede, z minimalno dela in denarja, ne pa da prav to požre večino mesečnega prihodka. To so:
1) stanovanje (vključno s hipotekami in krediti, da ga ljudje lahko sploh imajo!),
2) ogrevanje (v tako dragem, predimenzioniranem stanovanje je tudi ogrevanje svinjsko drago) in
3) _nepričakovani_ izdatki …
?!?!
A ni tale zadnja točka, kako naj rečem … tako ohlapno povedana, da je že butasta? Morda hočejo povedati: plačaj kazni, davke, sodne terjatve, zdravljenja, zavarovanja (pričakovana in nepričakovana), pravnike, proteze, šolnine, odškodnine,cestnine, parkirnine, malomarnine (v glavnem drugih) …
No, ko odkrižaš vse te “nepričakovane izdatke”, potem lahko ješ. Vsak drugi dan naj bo dovolj. Bodimo no solidarni do tistih, ki jedo le vsak tretji dan …
Jesti vsak drugi dan je dobro tudi zato, da si lahko poleti privoščiš enotedenske počitnice -za vse člane gospodinjstva! – kar je naslednja točna na seznamu. Fak!
Resnično ne morem verjeti, da ljudje to sprejejamo kot normalno …
Tako pridemo do zadnjih štirih elementov na seznamu:
– osebni avtomobil,
– pralni stroj,
– barvni televizor,
– telefon.
Tu postane jasno, da je seznam spisal (vsaj 50 let star) moški, saj je, kot prvo, dal osebni avtomobil pred pralni stroj. Če bi seznam spisala povprečna gospodinja (kaj šele mama z dojenčom ali dvema), bi dala pralni stroj vsaj pred avto, če ne celo pred tiste nebulozne “nepričakovane izdatke”.
Kot drugo (in kot dokaz njegove starosti): telefon je dal na dno seznama. Halo?! Za vse pod 25 spada telefon na sam vrh! Pametni in sijoči in zmogljivi telefoni so integralni del mladostnika. Prvih osem elementov s seznama je, seveda, samoumevnih, to je neopažena kulisa dogajanja, ki jo pridno vzdržujejo starši in drugi odrasli.
Opažam tudi, da je izpuščenih kar nekaj za sodobnost ključnih preživetvenih “elementov” (kar sami jih razporedite po seznamu):
– sedenje za računalnikom vsaj tri ure na dan
– kava vsaj trikrat na dan
– obisk nakupovalnega središča vsaj trikrat na teden
– alkohol in druga opojna sredstva vsaj enkrat na … uro?
Sem pašeta dva citata:
“Človeku ni težko biti tako nesrečen, da začne piti. Ljudi je treba odvajati od nesreče, ne pa od alkohola. Nesreča je večje zlo.”
– Duško Radović
“Kaj takega kot odvisnost ne obstaja. Obstajajo samo stvari, v katerih uživate bolj kot v življenju.”
– Doug Stanhope
Opazujte svet in dodajajte elemente glede na realnost in ne govorite, da obstaja avtoriteta za preživetveni minimum.
Vse to mi v misli privabi besede Anastasije iz knjig Vladimirja Megreja: “Jesti bi morali tako, kot dihamo.”
Ko ima človek možnost najti svoje mesto v naravnem okolju spontano, brez družbenih pritiskov in prisil, takrat je bivanje kot dihanje — nenačrtovana, brezskrbna dejavnost, ki se zgodi mimogrede, medtem ko se svobodna misel Človeka radostno bohoti. Ljudje smo note na črtovju poetskih usod, zvenimo in donimo, ko se nas dotikajo prsti nevidnega Glasbenika.
Uradniki lahko minimume določajo le drugim uradnikom (kar smo danes, iskreno, pravzaprav vsi), ne morejo jih določiti sili narave, ki poganja srce Človeka, mu bistri oko in razstira domišljijo. Tega se ne da meriti, to preprosto je, teče, ljubi in se smeji.
Prav najbolj pogrešam na seznamu: ljubezen in smeh. Predlagam, da damo to dvoje na vrh seznama, kajti, če spet citiram Radoviča: “Tako malo je ljubezni na svetu. Kdor zna ljubiti, ne bi smel delati ničesar drugega.”
