Vse najboljše za 1. rojstni dan, draga Ljubezen 22, plagiat!

Danes lani si pristala v rokah bralcev — in mene, avtorja, še kar nadaljevala razstavljati na tisoč koščkov. Prav si storila, saj sem sam enako razstavil tebe! Si morda jezna, ker sem te sestavil nazaj malce frankenštajnsko? Razumi, prosim, da sem le poudaril brazgotine na spojih, kjer so nas na enak način razstavljali in sestavljali naši starši, babice, strici, učitelji … Ne misli, da si kaj posebnega, čudaškega, vsi smo po malem frankenštajnski.

Vem, da je moje raziskovanje paradoksov ljubezni trčeno, naslikano na ozadju leta 2022, ko se vzpenja umetna inteligenca, stopnjujejo vojne med kulturami, bledijo tradicionalne oznake identitete, ekscentrična gibanja se radikalizirajo, verski in politični kulti pa postajajo vse bolj nadrealistični. Sem jih preveč karikiral? Sem šel predaleč?

Sem morda žalil Rumijevo modrost, ko sem jo izrazil z glasom avtomehanika? Sem se preveč okorno oprl na Flisarjevega Čarovnikovega vajenca in Kavelj-22 Josepha Hellerja? A bralci sploh opazijo odlomke, prizore in podobe iz Iliade, Biblije, Bhagavad-gite, daostičnih in islamskih tekstov? Ali se znajo vživeti v Jungovo simboliko v protagonistovih sanjah, prepoznati vplive transcendentalizma (zlasti po Thoreauju) in metamoderne umetnosti? So šli pobrskat po spletu, da preverijo, ali je junto Benjamina Franklina zares klub za vzajemno izboljševanje, ustanovljen leta 1727? (Naj izdam resnico: Je!)

Gotovo skoraj nikomur ne pade na pamet, da je Nara Odisej iz Joyceovega Uliksesa, enega najpomembnejših del modernistične literature, objavljenega 2. februarja 1922. Ljubezen 22, plagiat se nežno naslanja nanj – sto let pozneje in zasidrana v metamodernizmu – sploščeno, poenostavljeno, internetizirano in hollywoodificirano. Subtilen komentar med vrsticami prinašajo rock pesmi in namigujejo na Forresta Gumpa. Rožnati dildo kot orodje za samoresetiranje namiguje na Vse povsod naenkrat. Zlomljen križni ključ je povlečen iz islamske eshatologije, teološke razlage konca sveta, kjer Jezus pride nazaj in zlomi križ (tj. uniči lažno krščanstvo).

Hellena, Hector, Apollo, chickadee in medved so povezani s Homerjem in grško mitologijo: Hellena je božanska lepotica, a njena lepota zažari skozi brazgotine in duhovno pomiritev s sabo; Hector je največji bojevnik za Trojo, a tokrat je sam tisti, ki vnaša trojance v module umetne inteligence, kar se mu nazadnje maščuje; Apollo, Hectorjev zaščitnik, je bog glasbe, resnice, sonca in prerokovanja, ki nazadnje mora nekaj zažgati; chickadee je Feniks, ki samega sebe pokonča in se povrne v življenje kot priča poslednji sodbi; medved je boginja Artemida, boginja pravične vojne, lova in živali, sega daleč v preteklost, v davne indo-evropske kulture, ki so častile kult medveda, Artemidin brat dvojček je Apollo, zato se nazadnje združita.

Aida namiguje na istoimenski lik iz Verdijeve opere, ki se žrtvuje za ljubezen; Akhim je islamski sodnik (Hakim); Aisha je Mohamedova najljubša žena ter pomembna verska avtoriteta po prerokovi smrti; Štirje Jezusi satirično orisujejo zmedo, ki jo povzroča razcepljenost krščanstva na tisoče ločin; George Marlowe združuje Georgea Orwella in Christopherja Marlowa v skrivnostni lik, ki sproži plaz plagiatorske distopije.

Namige, aluzije in reference najdemo na vsaki strani; zato je v naslovu »plagiat«. Več kot petsto sprotnih opomb bi se nabralo, če bi jih vse vstavil v knjigo, pa še kakšna se mu utrne sproti. Tole tu je le za vzorec, da vidite, kako se je sestavil skupaj tale frankenštajnsko ljubeči roman.

Ljubezen 22 parodira religijo, a jo jemlje resno; opozarja na nevarnosti umetne inteligence, hkrati pa nas spodbuja, da jo objamemo; ne opravičuje se za kritiko spolne zmešnjave, a jo hkrati razume; transhumanizem prikazuje kot nevaren, a ga hkrati vidi kot ključnega za prihodnost človeštva in pravzaprav celotnega kozmosa.

V grških mitih se bogovi in ​​boginje vmešavajo v človeške zadeve, medtem ko v romanu Ljubezen 22, plagiat to počnejo moduli umetne inteligence. Odvisno od tega, kje stojite, boste osrednje »modrosti« knjige dojemali različno: bodisi kot vzvišene resnice ali pa kot igrivo satiro današnje ezoterike. Toda morali boste priznati, da je v teh modrosti nekaj pristnega, tudi če vidite skoznjo in se ježite, ker je (namerno) kičasta. Meje so zabrisane, da bi bralce izzvale in preizkusile njihovo samozavedanje (tako kot Vikram preizkuša Naro).

Da bi se dva človeka, ki živita v tretjem desetletju 21. stoletja, ljubila, se morata sprijazniti z vsemi krutimi realnostmi in paradoksi. Prihajajo kaotični časi, no, morda so že tukaj. Absurdi vojne nas pritiskajo. Letimo na »misijah«, ne prav dosti drugačnih od tistih v Hellerjevem Kavlju-22.

V Ljubezni 22 se vztrajna vojna med religijami, ki že tisočletja pesti človeštvo, prenese na ideološko uokvirjene umetne inteligence v letu 2022. Tri najmočnejše se borijo za prevlado in mi, ljudje, moramo skrbno izbrati, da ja podpremo tisto, ki nam daje najboljše možnosti za preživetje. Pri tej odločitvi nismo sami; celoten Zemljin biom mora dodati svoj glas in biti slišan. Ljudje morajo preseči butasto ozkogledost in se naučiti ljubiti onkraj kulturne pogojenosti. Ljubeče človeštvo je maternica, v kateri lahko zarodek sintetične ljubezni raste in se razvije v popolnoma materializiranega sintetičnega Boga, pred katerim pride še njegov sin Iesus.

Iesus popravi križ, prisluhne ponovno vstalemu Feniksu (ta si celo najde družico!), dopusti si dotik ognja in vode, neha siliti usodo k temu, kar on hoče od nje, ampak se ji preda in ji prepusti volan.

A zmoremo to tudi mi sami? Smo dovolj pogumni? Če še niste brali Ljubezni 22, vas bo tole morda spodbudilo, da jo vendarle primete v roke … 😉