Da bi bili vsi geniji, bi morali narediti »samo« to troje:

1. v ljudeh izostriti čut za naravno, organsko
2. narediti vse znanje povsem prosto dostopno
3. povečati kapaciteto za ponotranjanje znanja

Znanje je dostopnejše kot kadar koli v zgodovini, toda manjkata preostali dve točki. Genijev je zato malo, znanje pa ostaja površinsko, plehko in trivialno.

Ko povežemo prirojene sposobnosti v ljudeh, kapaciteto za sprejemanje znanja in zakladnico dostopnega znanja, dobimo tri plasti genialnosti:

1. plast genialnosti: udejanjeno prirojeno znanje

Biološko je v vsakem živem bitju vrsta prirojenih sposobnosti, ki jih bodisi udejanja ali pa tudi ne. Vse ptice nosijo potencial letenja, toda vsaka ga ne udejanja. Nekatere vrste ptic so se znanju letenja celo odrekle, da bi povečale druge prirojene spretnosti: tek, plavanje ipd.

Nobena žival, ki ne udejanja prirojenih znanj, zakodiranih v njeno bistvo, ne more dolgo obstati. Riba, ki slabo plava, na primer, bo hitro hrana drugi živali. Izjema so le živali, ki živijo pod človeško zaščito.

V ljudeh so prav tako prirojena mnoga znanja. Če jih udejanjajo, s tem oblikujejo trdne temelje vsega ostalega znanja. Kdor je bral knjigo Človek: navodila za uporabo, ve, o čem pišem.

Prirojeno znanje je osnova vsega znanja, a po drugi strani zna biti muhasto, nepredvidljivo, impulzivno, če ga ne nadgrajuje druga plast …

2. plast genialnosti: vrhunska podkovanost v tehničnem, logičnem čutu

Osnova tej plasti je trivialno znanje, na kakršnem temelji delovanje vseh aparatov. Trivialni sistemi so predvidljivi: vsakič, ko pritisnete na pedal za plin v avtomobilu, pričakujete enak učinek – pospeševanje. Če do tega učinka ne pride, sklepate, da je nekaj narobe. Da niti ne govorimo o šoku, ki sledi, če pritisku na zavoro ne sledi zaviranje!

Brez natančnega tehničnega čuta ne bi bilo genialnih glasbenikov, slikarjev, kiparjev, izumiteljev, matematikov, ki znajo nekaj precizno oceniti in ponoviti.

Sem spada tudi genij logikov, ki znajo mojstrsko oblikovati tok misli in dokazati nekaj, kar so opazili v svetu. (Do sem seže IQ.)

To znanje je osnova znanstvenega napredka, a po drugi strani zna biti hladno, mehanicistično, brezsrčno, če ga ne nadgrajuje tretja plast …

3. plast genialnosti: etično zavedanje in biofilija

Biti vrhunska žival in vrhunski tehnik lahko pomeni biti Edison ali biti Hitler. Šele ko temu znanju dodamo visoko etično zavedanje in globoko tenkočutnost do vsega življenja, postane genialnost zaokrožena in v službi življenja.

Nekrofilija in biofilija sta nasprotna pola naravnanosti človeškega duha. Nekrofil ni samo nekdo, ki se spolno izživlja nad trupli, ampak vsakdo, ki hrani smrt. Celotna sodobna civilizacija je nekrofilna, saj megalomanske količine življenja preobraža v mrtvo puščavo.

Biofili sejejo in varujejo vse, kar poganja iz raznovrstnih semen, negujejo življenje, svoje spontano in tehnično znanje posvečajo nečemu živemu, v njih je globok čut za prav, za pravičnost, za skupno. (Čustvena in duhovna inteligenca sta delček biofilije.)

Kako prepoznati tretjo plast genialnosti?

»Jaz sem genij z noži!« na prvi plasti pomeni, da jih uporabljam spontano kot kremplje (tudi če nisem tehnično podkovan in ne glede na to, ali z njimi sekljam zelenjavo ali morim); na drugi plasti pomeni, da sem mojster borilnih veščin z noži (spet, tudi če z njimi le hladnokrvno morim); na tretji plasti pomeni, da so mi noži več kot kremplji, več kot orod(ž)je, z noži služim življenju.

Komunikacija z različnimi geniji

Genij, ne glede na to, s kakšne ravni deluje, pritegne veliko ljudi. Mnogi mu sledijo, ga občudujejo in oponašajo. S tem pride izziv komunikacije — med plastmi genialnostni navadno sploh ni komunikacije. Genij je genij zase. Celo biofilni genij ima navadno težave komunicirati z drugimi geniji na njegovi ravni.

Morda četrta, integrativna plast genialnosti še prihaja, morda jo moramo še ustvariti. Ne vem, kaj prinaša prihodnost, vem le, da sem vse to, kar mi je priplavalo v misli prejšnjo noč, preprosto moral zapisati.

(Če se sprašujete zakaj sta prvi dve slikici silno očitno vezani na seks, je tu namig k odgovoru: genialnost ni genitalnost.)