Obiskali so nas s komunale, da ocenijo urejenost sistema za ravnanje z odpadnimi vodami. Naredili so zapisnik in čez čas smo po pošti prejeli izjavo, da stanje ni urejeno, ker nimamo ne priključka na kanalizacijo, ne komunalne čistilne naprave (biološke?), ne greznice. To so bile vse možnosti na obrazcu.

A si predstavljate, da pripeljete električni avto na tehnični pregled, pa vas ne spustijo skozi, ker nimate avspuha?

No, tako nekako sem se počutil ob branju omenjene izjave.

Pri nas na Sončnih gričih Istre mora človek biti slep, da ne vidi dveh bohotnih rastlinskih čistilnih naprav: ena čisti vodo iz kuhinje, druga iz kopalnice. V gospodinjstvu uporabljamo le ekološka čistila in mila, pa še to minimalno.

Obisk stranišča pokaže, da ločeno zbiramo urin in kakce — povsem izven vodnega sistema. Sprehod do kompostnika pa pokaže še to, da kakce lepo kompostiramo. Skratka, že brez rastlinske čistilne naprave odpadna voda ne vsebuje praktično nobenih škodljivih snovi. Odpadno vodo nazadnje zberemo in jo uporabimo za zalivanje vrta.

Kako pa je drugod po naši okolici — bližnji in daljni?

V mestih so gospodinjstva, seveda, priključena na kanalizacijo, ki odvede odpadno vodo v centralno čistilno napravo. A tudi tam ne morejo zanesljivo očistiti agresivnih kemikalij, kot priča tole vabilo občanom ene slovenske komunale:

Sprašujem se, a ne bi raje začeli WC račk prepovedovati, ali vsaj odsvetovati, že na strani prodajalcev, namesto da jih odsvetujemo potrošnikom? Pa če v cevi ne smemo zlivati čistil za cevi, čemu ta čistila sploh proizvajajo?! Če je nekaj na prodaj v trgovini, potem s tem artiklom ja ne more biti nič narobe, kajne?

Prevzgojiti ljudi, da ne mečejo vsega živega v straniščno školjko je strašno zahtevna naloga! Kako se vzdržati, ko pa je tako praktično! Ocvrl sem krompirček, kam naj zlijem odpadno olje? V stranišče seveda! Potegnem vodo in olja ni več, račka in (agresivno) WC čistilo pa poskrbita, da ni mastno in ne smrdi. Ta-da! Genialno!

Se sprašujete, kaj z maščobo naredimo na Sončnih gričih Istre? Polijemo jo po drvih za ogrevanje ob zagonu peči. Skratka, kalorična vrednost odpadnega olja konča kot toplota v našem domu.

V mestih, torej, centralne čistilne naprave so, ampak se očitno ne morejo spopasti z prav vsako kemijo in vsemi obremenitvami. Tudi kanalizacija ni vedno speljana najbolje.

Kaj pa na podeželju, posebej v odročnih kotičkih, ki jih v Sloveniji ni malo?

Ponekod imajo greznice, a jih radi navrtajo, da se izognejo strošku prečrpavanja. Tako nesnaga pač steče v naravo. Ponekod praznjenje greznice pomeni, da vsebino odpeljejo do prvega hudournika in jo tam izlijejo. Ne dvomim, da vestni občani obstajajo, taki, ki imajo ostrezne greznice in jo praznijo po predpisih, a res bi rad vedel, kolikšen odstotek je takih.

Ponekod še greznice ni. Iz cevi teče umazana brozga po travniku ali naravnost v reko. V Slovenski Istri poznam nekaj primerov tovstnih “rešitev”, pa poudariti je treba, da tam večina gospodinjstev uporablja agresivna čistila, klor, WC račke, ipd.). Tako je “urejeno” že desetletja, ustrezna ureditev bi bila draga, včasih se ne da nič, ker lastništva zemljišč niso urejena, včasih bi se dalo postaviti rastlinsko čistilno napravo na republiško zemljo, a zakonska določila tega ne omogočajo, ali pa pristojni niti ne vejo, da kaj takega, kot je rastlinska čistilna naprava sploh obstaja …

Med tem odplake še naprej tečejo …

Zanima me, koliko podobnih obrazcev, kot smo ga prejeli mi, je komunala izdala v zadnjih letih, in kakšen je bil učinek. Ali delajo analizo odpadnih voda? Ali pregledujejo ustreznost greznic in kaznujejo lastnike, ki so jih navrtali? Ali pošiljajo gospodinjstvom ozaveščevalne letake, jih celo osebno obiskujejo, da bi razumeli nevarnost agresivnih kemikalij za okolje? Ali nudijo spodbude proaktivnim občanom, ki s kakovostnimi rešitvami pomagajo k čistejšemu  okolju? Ali komunicirajo z industrijo, da na police ne bi prihajali izdelki, ki tja ne spadajo?

No, kar sami presodite, kateri ukrep bi bil najboljši in kateri sploh imajo kakršne koli možnosti.

Nekateri vložimo ogromno truda in lastnih sredstev ter celo pripravimo obiskovalce, da se držijo naših strogih pravil, a komunala žal za to nima ustreznega okenca na obrazcu, da bi ga uradnik odkljukal. Kako, za vraga?! Medtem nekatere občine gradnjo rastlinskih čistilnih naprav celo subvencionirajo!

Kaj človeku preostane?

Našvasa pač avspuh na električni avtomobil, toliko da gre skozi tehničnega, in ga potem vozi naprej po svoji vesti in pameti — z avspuhom ali brez.

Kar hočem reči, je: a kdo posodi za en dan biološko čistilno napravo? 🙂