Pričakovati od človeštva ekologijo, ko še miru ne premore, je kot pričakovati, da osemletnik opravi sprejemca za medicino. Ali pa je morda obratno: najprej pride ekologija in potem mir?

Ne vem, kolikšen je ogljični odtis bombe. Verjetno je odvisen od tega, kaj zadene. Samo to še čakam, da začnejo na tanke dajati sončne celice, da bodo bolj “eko”, kot predlaga priloženi članek. (Mimogrede, članek je patetičen, ker ni sarkastičen, čeprav bi moral biti.)

Pazi, varčuj, bodi skrben, ne onesnažuj … takšne vrline človeku povsem padejo dol, ko vidi cele četrti v popolnem razdejanju.

Humanisti vztrajajo, da se moramo potruditi za ohranitev človeštva in ustaviti globalno segrevanje. Ampak, ali je sploh vredno ohranjati človeštvo, ki se ne more vzdržati vzajemnih pomorov in, še več, ekocida celotnih ekosistemov, da pridelujeo monokulture za še več istega? Če niti te povsem temeljne samodiscipline ne premorejo, zakaj bi pričakovali, da bodo pridno ločevali odpadke, varčevali z energijo in gradili našo čudovito ogljično-nevtralno prihodnost?

Nietzsche in Marx sta pravilno prepoznala krizo identitete, ki jo prinaša razsvetljenstvo in s tem “smrt Boga”. Normalno je, da ljudje bežijo nazaj v fundamentalizem in se oklepajo travne bilke “smisla” v božanskem, namesto da bi se se sprijaznili z nihilizmom in iz nič gradili smisel na goli človečnosti. Demolirati “boga” in ga nanovo sestaviti je tvegan projekt, ker ni garancije, da bo na koncu te enačbe tak “bog”, v kakršnega smo bili vzgajani skozi stoletja.

Nihilizem ni slab. Od človeka zahteva, da se sleče do nazga vseh dogem, paradigem in predsodkov in potem zavestno spet obleče, kar je smotrno in etično prav po merilih, ki so razumna, humana in ekološka.

Sleči s sebe kulturo je boleče, drži se nas kot druga koža. Še teže je iz nič graditi novo, humanistično kulturo, ki že od temeljev vztraja pri enakosti vseh ljudi ter prekine tradicijo ločevanja po nebistvenih značilnostih, kot so: barva kože, vera, etnična pripadnost ipd.

Ločevanje po nebistvenem je podlaga za vse vojne tega sveta.

Glede na to, kako zakoreninjeni so ljudje v svoje pripadnosti, bomo prej videli tanke na sončne celice kot razgaljena plemena z dveh ideoloških bregov v človečnem objemu, ki podira vse meje. Če s tem objemom začnemo, je morda še kaj upanja za nas …