Kaj je politika? Politika je urejanje skupnega življenja.

Nemogoče se je izključiti iz političnega življenja. Živimo med ljudmi in se jim moramo prilagajati, oni pa nam – že to je politika.

Vedno se izborimo za temeljni življenjski prostor in zadovoljitev potreb zase in svoje najbližje. Večina ljudi ta prostor in potrebe dojema zelo ozko, danes še posebej individualistično, bolj kot kadar koli prej.

Ob vsem silnem izobraževanju otrok ne naučimo temeljnih veščin komunikacije in soodločanja.

Nikoli v zgodovini nismo ljudje segli prav daleč izven tega okvira. Nikoli nismo pokazali politične zrelosti in se lotili aktivnega urejanja okolja kot celote.

Če želimo govoriti o zdravem političnem okolju, ne moremo mimo temeljnih pojmov: naravne osebe in suverenega posameznika, temeljnih gradnikov zdrave družbe.

Če posameznik ni svoboden in suveren, tudi družba ne more biti svobodna in suverena.

Urejanje skupnega življenja lahko poteka na dva načina:

1. naravne osebe se povezujejo v naravnem okolju po naravnih zakonitostih

2. umetne osebe se povezujejo v umetnem okolju pod okriljem vrhovne umetne osebe

Naravne osebe se vedno povezujejo. Toda ne povezujejo se le zato, da bi skupaj lažje zadovoljile osebne potrebe, ampak še bolj zato, ker človek sam zase ni neodvisni temeljni gradnik družbe, temeljni gradnik je šele skupnost ljudi – človek je skupnostno bitje, kot individuum nima smisla.

Umetne osebe so prisiljene k povezovanju. V vsakem sistemu umetnih oseb obstaja vrhovna umetna oseba. V religijah je to večinoma Bog, v monarhijah kralj, v kapitalizmu kapital, v potrošništvu potrošnja. Bolj ko je vrhovna umetna oseba oddaljena in abstraktna, manj se podrejene umetne osebe zavedajo nadzora.

Bistvo naravnih in umetnih oseb

Skupnost naravnih oseb vznikne iz samih ljudi. Skupnost umetnih oseb je ustanovljena in ljudem vsiljena. Naravne osebe vzpostavijo do narave držo neposredne osebne odgovornosti, pri umetnih osebah se odgovornost prenese na vrhovno osebo – pogosto preko hierarhične lestvice umetnih oseb. V družbi umetnih oseb se odgovornost izgubi in prevlada zakon močnejšega, podkrepljen s tekmovalnostjo.

Naravne osebe tvorijo z drugimi naravnimi osebami (tudi živalmi, rastlinami, združbami rastlin in živali itd.) preseke. Več ko je presekov, bogatejša je naravna skupnost. Naravna skupnost te preseke trajno ohranja in varuje. V presekih poteka izmenjava. Ti preseki so domena ekologije.

Umetne osebe tvorijo preseke le z drugimi umetnimi osebami. Preden umetna oseba vzpostavi odnos z naravo, naredi iz posameznega elementa narave umetno osebo in si jo podredi. Bogastvo skupnosti umetnih oseb temelji na povečevanju kroga, v katerega zajamejo čim več umetnih oseb. Umetne osebe so hierarhično rangirane in preseki se ustvarjajo le med ekvivalentnimi umetnimi osebami na osnovi kupčij. Preseki med umetnimi osebami so domena ekonomije. Umetne osebe raje rastejo z goltanjem manjših umetnih oseb, kot da tvorijo preseke.

Večina domorodnih skupnosti v ZDA je imela pohlep za resno psihološko motnjo. Imenovali so ga wetiko. Dobesedni pomen besede je ljudožerec, saj je tak človek “použije” življenja drugih bitij zavoljo profita.
Wetiko ne pozna mej brutalnosti. Pohlepu ni konca. Perverzija je brezmejna … To je bolezen požiranja življenj drugih bitij in posesti. (iz knjige Columbus and other Cannibals)

Demokracija je v svojem bistvu družba naravnih oseb, ki vladajo same sebi in so zato suverene. V resnici je demokracija komplementarna socializmu in komunizmu, če ju oklestimo vsega balasta in prodremo do bistva njune ideje.

Zaplete se vedno, ko ljudstvo iz pristne ideje o svobodi naredi ideologijo in s tem ustanovi novo vrhovno umetno osebo. Ta nova vrhovna umetna oseba se začne vesti po zakonitostih umetne skupnosti in spet oblikovati pogodbena razmerja, hierarhije krogov, požirati manjše kroge itd.

Posameznik v takem okolju izgubi občutek osebne odgovornosti do okolja, od katerega je odvisen. Odgovornost se prenaša navzgor po hierarhiji umetnih oseb in se v njej tudi izgublja. Bolj ko je struktura zapletena, lažje jo zlorabijo tisti na vrhu piramide (in bolj so podvrženi skušnjavi).

V skupnosti naravnih oseb je vsaka oseba suverena. Naravna skupnost je suverena v odnosu do drugih naravnih skupnosti – prav tako je sestavljena iz podmnožic in nadmnožic, vendar brez vrhovne naravne osebe, ki bi se ji morali podrejati vse druge naravne osebe.

Naravna skupnost si sama postavlja meje, umetna skupnost si ne postavlja mej. Razvita stopnja razvoja naravne skupnost je takrat, ko obstaja čim več različnih presekov med čim več pestrimi, raznolikimi naravnimi skupnostmi. Umetna skupnost na visoki stopnji razvoja oblikuje le maloštevilne, a ogromne preseke med enoličnimi, uniformiranimi umetnimi skupnostmi. V razviti umetni skupnosti skoraj vse podmnožice izgubijo značaj skupnosti in individualnosti; postanejo razosebljene, mehanske in odrezane od vseh drugih elementov sistema. V naravni skupnosti, nasprotno, vse podmnožice okrepijo značaj skupnosti in individualnosti; občutek povezanosti elementov je tako velik, da skupnost deluje kot organizem.

Ta kultura temelji na izkoriščanju, prevladi, kraji in morjenju … in domnevni pravici močnih, da si prilastijo kateri koli vir, ki si ga želijo … to je kultura, ki ubija planet.
– Derrick Jensen

V vsakem naravnem organizmu je ogromno organov, ki med sabo tvorijo (ekološke!) preseke. Nobenemu organu ne bo koristilo, če požre drugi organ in ga naredi identičnega sebi. Organi so smiselni šele, ko so sestavljeni v celoto, v kateri medsebojni odnosi delujejo brez napak.

Ko se organizem vključi v interakcije z drugimi organizmi, pride do podobnega odnosa vzajemnosti. Bistvo je ohranitev vrste, dokler so zanjo optimalni pogoji.

 

Tiha prisila

V sistem umetnih oseb sem bil jaz, naravna oseba, vključen brez moje privolitve in zavedanja mojih staršev o vseh implikacijah te vključitve. Potem, ko mi je bil vsiljen status umetne osebe, mi je bil vsiljen še pogodbeni odnos do višje umetne osebe. Ta pogodbeni odnos me postavlja v položaj nesuverenega človeka, prikrajšuje me za osebno odgovornost do naravnega bivalnega okolja in me obsoja na podpiranje zlobnih neodgovornih dejanj brezvestnih umetnih oseb, ki so si nabrale velik vpliv.

Odločitve vrhovnih umetnih oseb so v nasprotju z interesi naravnih oseb in zato v nasprotju z ohranitvijo življenja. Odnos umetnih oseb do sveta je genociden, kulturociden, biociden, humanociden, znanjeciden, preživtjeciden.

Suverenost je značilnost človeka, ki je nad vsemi, ki mu ne vlada nihče drug. Če suverenost zlorabimo, dobimo tiranijo, v kateri zelo močan posameznik zlorabi zaupano moč; s tem, ko druge postavi v podrejen položaj in jih prikrajša za suverenost, pravzaprav v godljo potegne tudi sebe.

 

Štirje stebri naravne družbe

1. Kdo sem kot posameznik? Naravna oseba.
2. Kdo sem v odnosu do drugih posameznikov? Suveren človek.
3. Kdo smo kot skupina? Naravna skupnost.
4. Kdo smo v odnosu do drugih skupin? Suverena družba.

Naravna oseba se rodi ali vznikne iz narave kot take. Umetna oseba je ustanovljena.

Suveren človek vlada samemu sebi; sam si nalaga omejitve v okviru naravnega reda.

Nesuveren človek ne vlada samemu sebi; druge umetne osebe mu nalagajo omejitve v okviru umetnega reda.

Naravna skupnost je rezultat izbire naravnih oseb, ki se odločijo živeti skupaj.

Umetna skupnost je rezultat konformitete umetnih oseb, ki se bojijo živeti izven okvirov splošno sprejetega.

Suverena družba vlada sami sebi. Drugim družbam priznava suverenost.

Nesuverena družba ne vlada sami sebi. Drugim družbam ne priznava suverenosti.

Radost je lastna naravni osebi in naravni skupnosti.

Umetna oseba in umetna skupnost temeljita na strahu.

Naravno skupnost lahko utemeljimo le na naravnih osebah.

Umetno skupnost sestavljajo le umetne osebe.

Suvereno družbo lahko utemeljimo le na suverenih ljudeh.

Umetna skupnost obravnava naravno osebo tako, da jo najprej spremeni v umetno osebo. Za umetno skupnost je tudi narava umetna oseba / skupnost.

Kot naravna oseba imam v odnosu do narave neposredne pravice, odgovornosti in dolžnosti.

Kot umetna oseba v odnosu do narave nimam neposrednih pravic, odgovornosti in dolžnosti – vse te mi določa pravni red umetne družbe.

Preseki med naravnimi osebami in naravnimi skupnostmi so domena ekologije.

Preseki med umetnimi osebami in umetnimi skupnostmi so domena ekonomije.

V naravni skupnosti je osnovno preživetje posameznika vezano izključno na ekologijo. (Da preživimo, vzpostavljamo preseke z drugimi naravnimi osebami: ljudmi, živalmi, rastlinami in ekosistemi.)

V umetni skupnosti je osnovno preživetje posameznika vezano predvsem na ekonomijo. (Da preživimo, vzpostavljamo preseke z drugimi umetnimi osebami: podjetji, ustanovami, ljudmi, živalmi, rastlinami in ekosistemi.)

V naravni skupnosti je predmet dela služenje skupnosti za preživetje, zagotovitev potrebščin, umetniško izražanje in zabavo.

V umetni družbi je predmet dela služba. Primarni namen službe je ohranjanje umetnega sistema v pogonu (oz. pri rasti), sekundarni je zagotovitev preživetja umetni usebi.

V naravni skuposti je odgovornost posameznika do preživetvenih osnov neposredna.

V umetni skupnosti je odgovornost posameznika do preživetvenih osnov posredna.

Suverena družba se podreja samo naravnim silam.
Nesuverena družba se podreja vrhovni umetni osebi – v obliki popolne osebe / ide(ologi)je / institucije.

Suverena družba si prizadeva za sožitje z drugimi suverenimi družbami (in naravo).
Nesuverena družba si prizadeva vse druge družbe (pa tudi naravo) podrediti isti vrhovni umetni osebi.

Tendenca vsake umetne skupnosti je, da se z minevanjem časa oddaljuje od naravne skupnosti.

Dlje ko se umetna skupnost oddalji od naravne skupnosti, večji pretres je potreben, da se povrne naravna skupnost in manj je družba voljna narediti spremembo sama.

 

Kje je v vsem tem politika?

Seveda v domeni umetnih oseb, ki naravnim osebam ne pustijo dihati. Lažna morala prikazuje plastično izumetničenost kot edino sprejemljivo, vse, kar je naravno, pa kot strah in grozo. Bojte se kač in klopov, škorpijonov in bodečih než, strupenih jagod in še najbolj groznih umazancev, hipijev, pacifistov, skuštrancev, vrtičkarjev, neobritežev …

Toda v resnici se je treba najbolj bati nališpanih zakravatnih smehljalcev, ki znajo vsako besedo preliti z medom in tako skriti grenčino laži. Kam so nas pripeljali?

Leta 2012 ob Dnevu državnosti je naslov v časopisu trdil, da je Slovenija leta 1991 razglasila suverenost. Kaj se je spremenilo v zadnjih 23 letih? Politikom ni več treba ubogati Beograda, zdaj morajo ubogati Bruselj. Navadni državljani se medtem poglabljajo v vse večjo nesvobodo, razkropljeni, razdrobljeni, brez občutka pripadnosti čemurkoli živemu.

Država je lahko suverena le, če združuje suverene državljane – suverene kot posameznike in kot manjše skupnosti. Če teh ni, je razpredanje o suverenosti farsa. Suverenega človeka in suvereno skupnost lahko »suverena« oblast Republike Slovenije, meni nič, tebi nič, obsodi kršenja zakonov, tudi če s tem nasprotuje temeljnim listnam, ki (med drugim) varujejo pravice človeka: Ustavi Republike Slovenije, Ustavi Evropske Unije in Deklaraciji o človekovih pravicah.

Pogumni ljudje, ki vedo, kaj počno in zakaj to počno, postanejo grožnja sistemu, a sistem jih začuda tolerira, čeprav se ne držijo zakonov – samo da so tiho. Če postanejo glasni, postanejo trn v peti. Ni dovolj živeti modro! Danes je treba živeti smotrno in glasno, da se zgodi to, kar se mora zgoditi, da bi družba prešla od norosti k modrosti.

Pa še veliko nas mora biti. Ne na volitvah – v življenju.

________________________________

Za konec še 10 božjih zapovedi po Jacku D. Forbesu:

1. Ustvarjaj profit!

2. Razlasti svoje starše, ko se postarajo, in jih pošlji stran umret v samoti; zavoljo dobrega vtisa pripravi drag pogreb zanje.

3. Zavajaj druge z lažnim videzom in laskavimi besedami, saj je zunanja pojavnost edino, kar je pomembno.

4. Nakopiči sebi samemu kolikorkoli materialnih stvari le zmoreš nabrati.

5. Shranjuj in grabi na kup in ne deli z drugimi, razen če to počneš v lastnem interesu.

6. Uničuj hrano, ki jo ljudje jedno in jo oropaj zdravilne hranljivosti.

7. Iz gozda, zemlje, zraka ter od nemočnih in šibkih jemlji, karkoli le lahko.

8. Ubijaj, kadarkoli ti to prinaša profit, ter poveličuj ubijanje in nasilje, saj iz njiju izvira ves napredek.

9. Bodi aroganten, agresiven in drzen, saj te kvalitete zagotavljajo uspeh.

10. Ne skrbi za svoje grehe, saj ti je Vsevišnji zagotovil načine, da ti bo vse odpuščeno, četudi na smrtni postelji.