Spodnji prispevek je posnetek poudarkov z občnega zbora mreže ECOLISE o dogajanju v podrastniških organizacijah iz vse Evrope.
ECOLISE je mreža, ki združuje pionirje vseh starosti, dejavne na področju trajnostnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Nekateri so bili dejavni že v 80-ih, drugi, med njimi mladi študenti, bodo kot pionirji prepoznani šele čez več desetletij. Ko se srečajo nekateri od najnaprednejših pobudnikov družbene in naravne regeneracije, je navzkrižno oplajanje idej zagotovljeno! Prav temu smo bili priča udeleženci četrtega občnega zbora ECOLISE zadnji teden v marcu.
Zbrali smo se v Luksemburgu, v prostorih mladinskega hostela v gradu Hollenfels.
Photo: Cynthia Tina – http://cynthiatina.com/
Ross Jackson je predstavil pregled zgodovine skupnostnih gibanj na svetu. Spomnil se je osemdesetih let in njegovega pionirskega dela v spodbujanju novih stanovanjskih skupnosti. V osemdesetih so okoljski problemi prodrli v kolektivno zavest. Razne skupine so se začele samoorganizirati, da bi si zagotovile samozadostnost, skupno bivanje, sožitje z naravo in se odpirale za inovativne oblike duhovnosti. Mnogim je postalo nesprejemljivo doma skrbeti za otroke, sicer pa večino časa preživeti v neki pisarni ali ustanovi. Stanovanjske skupnosti so bile prve alternative, ki so se oblikovale v teh letih. Ross meni, da je to bil prvi val gibanja, ki se je usmerjalo k trajnostni kulturi skupnostnega bivanja.
Ekovasi so bile drugi val. Začela se je naslednja faza skupnostnega sobivanja. Že v nekaj letih od resnih omemb so trajnostne skupnosti in ekovasi postale vroča tema. Tako je bila leta 1995 ustanovljena Globalna mreža ekovasi (GEN) v kraju Findhorn. Že kmalu zatem so bile ustanovljene regionalne pisarne na vseh celinah, mednarodni urad pa v Københavnu. Ideja je bila oblikovati strategijo in podporo za vse tiste, ki so želeli delovati v skladu s tem, v kar so verjeli. Potrebna je bila nova vrsta izobraževanja za oblikovanje trajnostnih skupin, zato je bil leta 2005 zagnan program “Ecovillage Design Education”.
Vzporedno z razvojem ekovaškega gibanja sta se razvijala in zorela tudi permakulturna in tranzicijska mreža. Vsa ta gibanja se čudovito dopolnjujejo. Rešitve od spodaj navzgor so dobivale zagon, vendar glede na to, kako močno prednost dajejo svetovne sile ekonomski rasti, je bilo jasno, da je bil potreben tudi pristop od zgoraj navzdol.
Photo: Cynthia Tina – http://cynthiatina.com/
Ross je poudaril, da je po vseh objektivnih merilih sodobni neoliberalizem popolna katastrofa; koristi ima le 0,1% prebivalstva. Pa vendar je gospodarska rast še vedno prva prioriteta povsod, tudi v EU. Vprašanje je, kakšna bi bila lahko videti nova zgodba. Dva besedi sta ključnega pomena za odgovor na to vprašanje: pripadnost in skupnost. Ljudje radi pripadajo dobro delujoči skupnosti.
Za razvoj nove zgodbe najprej potrebujemo splošna načela, potem moramo ta načela prevesti v zakone in zakone v ustrezne ukrepe. Prvo novo načelo je pozitivni protekcionizem – do okolja, skupnosti, državne blaginje. Izjava, da protekcionizem ovira rast, je laž. V 80-ih letih, ko je bil lokalni protekcionizem na vrhuncu, je bila rast gospodarska rast večja kot danes.
Drugo načelo je, da bi morali nanovo postaviti nadzor kapitala. Vlade bi morale imeti možnost, da se odločijo, katere izdelke naj spustijo v svoje države. Javni monopoli bi morali biti zaščiteni in vedno ostati v javni lasti, nikoli privatizirani: zdravje, voda itd. Morale bi obstajati javne banke v lasti ljudi, kjer špekulacije niso dovoljene, temveč le podpora lokalnim podjetjem.
Tretje načelo je decentralizacija, ki daje večjo moč lokalnim skupnostim.
Delo na stičišču
ECOLISE je del koalicije organizacij, dejavnih na zelo dinamičnem področju, na stičišču med občinami in podrastniškim gibanjem. V času močne globalizacije imajo občine še vedno relativno veliko moči in so pod manjšim pritiskom kot državna oblast. Vse več je občin, ki prepoznavajo koristi trajnostnih rešitev, ki jih razvijajo podrastniške organizacije in lokalne skupnosti. Krepitev sodelovanja med njimi je eno najbolj kreativnih področij v vsej današnji družbeni tranziciji.
Osredtočamo se na analizo regij, njihovo preoblikovanje, krepitev, višanje trajnostnih kazalnikov in decentralizacije, prevzem nadzora nad lokalno ekonomijo, da bi bila dolgoročno zdrava. Dobra primera decentralizacije sta solarna energija in lokalne valute; v obeh primerih si lokalna ekonomija opomore in zmore biti konkurenčna neoliberalnemu svobodnemu trgu in energiji iz fosilnih goriv. Regije želijo zavoljo svojih interesov slediti novi paradigm decentralizacije in jemanja moči neoliberalizmu, je prepričan Ross.
Photo: Cynthia Tina – http://cynthiatina.com/
Pot naprej so močne skupnosti, ki temeljijo na solidarnosti, nudijo ljudem dobra delovna mesta, širijo nove oblike kmetovanja (brez oranja, gozdno kmetovanje itd.). Vrhunske raziskave in uporabno znanje, ki prihaja od pionirjev iz družbene podrasti, so danes priznani kot smotrne rešitve za izzive, s katerimi se soočamo kot civilizacija. Na univerzah preučujejo nove prakse, znanstveniki jih priznavajo kot nedvomno boljše od starih praks, toda najpomembnejša dejavnika, ki prispevata k priljubljenosti novih praks, sta poenostavitev življenja in nesporne gospodarske koristi.
Da bi občine in podrastniške organizacije lahko dobro sodelovale, je potreben vmesnik, da olajšuje integracijo inovacij in uvajanje novih politik. Na tem področju lahko mreža ECOLISE koristi obojim in spodbudi močan lokalni razvoj. Ross Jackson meni, da je to tretji val v zgodbi o opolnomočanju lokalnih skupnosti. Naj se spomnimo: prvi val so bile stanovanjske skupnosti, drugi val pa ekovaško gibanje. Cilj mreže ECOLISE je igrati pomembno vlogo v tem naslednjem valu. Pri tem so ključne tri besede: sodelovanje, sodelovanje, sodelovanje.
Konkretne podrastniške rešitve
Nove skupnosti organizirajo delavnice, na katerih se udeleženci učijo pristnega sodelovanja. Obstoječi izobraževalni sistem razvija delavce za korporativno strukturo v zelo individualni družbi. Nova vzgoja uvaja otroke in odrasle v načela ekologije.
V Nemčiji je pet ekoloških naselij vzpostavilo sodelovanje s petimi tradicionalnimi vasi preko sklada Agencije za okolje. Ljudje zapuščajo tradicionalne vasi v regiji, kjer so sicer najbolj rodovitna tla v Nemčiji, ker so bili predaleč od mesta. Nosilci projekta so postavili vprašanje, ali bi znanje iz ekovasi lahko koristilo tradicionalnim vasem. Vaščane so povabili v živahno vasico, ki združuje 150 starih prebivalcev in 150 novih, ima shemo skupnega kmetovanja, gledališče, brezplačno šolo … Tam so udeleženci projekta odkrili vrsto idej, na primer, da povabijo mlade kmetovalce, ki si želijo ekološko kmetovati, odprejo vaško trgovino, obnovijo stare sadovnjake.
V Španiji so se lokalne tranzicijske pobude srečevale z izzivom odnosov z lokalnimi avtoritetami. Te so bile do njihovega dela ravnodušne in ga niso podpirale, ali pa so ga celo zavirale. Župani so govorili, da jim je tranzicijsko gibanje sicer všeč, ampak da ne vedo, kako se razvoja v tej smer sploh lotiti ter kako pridobiti ljudi k sodelovanju. To je vodilo do oblikovanja okvira za sodelovanje, kjer ni občina tista, ki ima pobudo, civilna družba mora vedno prositi za dovoljenje za vsak korak. Rodil se je nov prostor resničnega sodelovanja.
Izkazalo se je, da obstaja več kot 70 primerov odličnega sodelovanja med občinami in pobudami civilne družbe. Na podlagi njihovih izkušenj je bil oblikovan omenjeni okvir sodelovanja, katerega cilj je sistemska sprememba: boljši odnosi, več zaupanja, več zabave – vzpostavitev delujočih skupnosti. Vsi ti primeri so podlaga za oblikovanje orodij za sodelovanje.
21 Solutions je svetovalna agencija v Bruslju, ki že 15 let dela na podpori skupnostnim praksam in urbanemu razvoju. Agencija je posrednik med državljani in lokalnimi oblastmi. Ustvarjajo prostor za dialog, pomagajo oblikovati strateške načrte v 55 trajnostnih soseskah v Bruslju. Poleg tega regionalnim oblastem kažejo, kako državljani delujejo in kakšne koristi so pri tem za določanje politike na regionalni ravni. Sprva je o sredstvih za projekte v polnosti odločala lokalna oblast, zdaj pa odločajo s participativnim proračunom: državljani sedijo s predstavniki občine in skupaj odločijo, kako porabiti denar. Z inovacijami, predvsem skozi urbano vrtnarjenje, so se pojavile mnoge skupnostno vodene pobude in mestni javni prostori.
Photo: Cynthia Tina – http://cynthiatina.com/
Na Portugalskem so v zadnjih 6-8 letih uporniški univerzitetni profesorji in raziskovalci z univerze FCUL v Lizboni prevzeli vlogo Robin Hooda in se spravili na velike zneske iz razpisnega denarja EU, da bi ga preusmerili k inovativnim skupnostim. Imajo se za ustvarjalno skupino anarhistov v togem sistemu. Prijavljali so projekte, kot so BASE (Bottom-up Climate Adaptation Strategies Towards a Sustainable Europe), PROSEU (Active participation of citizens into Europe’s transition towards fair and clean energy), PLACARD Interchange itd. Sredstva porabijo na način, ki po njihovi presojo pomembno prispeva k razvoju lokalnih inovacij, analizirajo navzkrižne koristi, krepijo znanstveno verodostojnost podrastniških projektov … Prostovoljno delo in univerzitetne raziskave uporabljajo, da podpirajo trajnostne projekte na Portugalskem, zbrane na zemljevido redeconvergir.net. Veseli so izzivov v partnerstvu z organizacijami iz drugih držav pri novih odštenih projektih!
Na Danskem so se v letu 2014 permakulturna, tranzicijska in ekovaška mreža odločile imeti občne zbore skupaj – istega dne in na isti lokaciji. To so storili tudi leta 2016 in bodo v letu 2018. Na dogodku se tako združi 70 organizacij, ki podpirajo trajnostno naravnano prihodnost. Univerza v Københavnu izvaja projekt COMPASS (Collective Movements and Pathways to Sustainable Societies – Kolektivna gibanja in poti do trajnostnih družb). Ta participativni projekt temelji na akcijskih raziskavah po tri mesece v treh različnih ekovaseh. Tako oblikujejo laboratorije rešitev (solution labs), ki nam pomagajo razumeti, kako se oblikujejo kolektivne norme in kako vplivajo na družbo, kako se lahko učinek zelenih organizacij poveča, razširi in okrepi.
ECOLISE – čemu in od kod?
Na občnem zboru ECOLISE v Luksemburgu smo prisluhnili tudi kratkemu orisu zgodovine mreže, ki se je začela pred slabimi desetimi leti z delom Eamona O’Hare v EU LEADER programu. Eamona je zanimalo, kako doseči, da bi se lokalne skupnosti konkretno angažirale na področju boja proti podnebnim spremembam. Odkril je, da je dogajanja v Evropi že ogromno, a v Bruslju niso vedeli zanj. Sad njegovega dela pri organizaciji AEIDL je bila publikacija Europe in Transition, pri kateri je sodelovala vrsta strokovnjakov z mnogih koncev Evrope.
Vrsta srečanj je vodila v formalno ustanovitev mreže ECOLISE v Bruslju maja 2014, januarja 2015 pa je sledil prvi občni zbor mreže v Freiburgu. Na tem občnem zboru sem bil v enajstčlanski svet izvoljen tudi jaz, avtor tega prispevka, in sem v njem aktiven še zdaj. Takrat so bili postavljeni temelji, v zadnjih treh letih pa je mreža resnično pridobila zagon in dosegla tudi nekaj lepih rezultatov, o katerih lahko berete na naši spletni strani: http://ecolise.eu/.
Društvo Sončni grič je novi član mreže Plan B za Slovenijo in tudi član mreže ECOLISE. V Plan B smo vstopili med drugim tudi zato, da bi tako okrepili vezi z ECOLISE. Od tega bomo imeli nekaj dobrega vsi. 🙂
