Knjige niso običajni otroci.
Noben oče si ne želi, da bi se njegova hči intimno ponujala vsem, ki si jo zaželijo odpreti in se spustiti vanjo.
Knjigi Človek: navodila za uporabo pravim hči, da. Čutim jo kot žensko glede na to, kako se me dotakne nazaj in izziva mojo domišljijo. Glede na to, kako me preizprašuje, medtem ko jaz preizprašujem ves svet.
(Mimogrede: Bilo bi grozno nesramno od mene napisati knjigo Ženska: navodila za uporabo! Zelo redki bi knjigo zares prebrali in premnogim bi se mudilo ne strinjati z njo. Nesmiselna potrata časa!)
Nek bralec je rekel, da je tudi naslov Človek: navodila za uporabo aroganten in, iskreno, povsem se strinjam.
Da, arogantno se je pretvarjati, da vemo, kdo in kaj smo ljudje, kakšni bi morali biti, kako bi morali živeti. Le iz zelo globokega zanikanja bi lahko privrelo pridiganje nekih idealov, ki so brez dileme nedosegljivi tudi meni samemu.
Čudovit zločin sem zagrešil, ko sem kot mladi norec leta 2007 objavil knjigo z drznim naslovom Človek: navodila za uporabo.
Saj nisem vedel, kaj počnem!
Povejte mi, kateri oče ve, kaj počne, ko se mu rodi prvorojenka?
Knjigi je sledila druga, pa tretja, naučil sem se sprostiti. Njihova usoda, ko enkrat odidejo iz mojega naročja, ni več v mojih rokah.
“Human” je moja sedma knjiga. Dvanajst let po prvi izdaji v slovenščini sem v angleški različici stopil klicaje in jih upognil v vprašaje.
Ne pišem iz drže vednosti ali, še bolje rečeno, iz narejene vednosti. Dvomim vase prav toliko, kolikor dvomim v našo celotno kulturo.
Zavzemam se za upogibanje vseh notranjih klicajev v vprašaje. Če bi lahko kaj bralcem položil na srce, bi jim položil to, da odnesejo iz knjige naslednje: prav vse postavite pod vprašaj!
No, nisem edini s to željo. Tudi ona si želi prav tega!
Knjiga Človek je v svojih najstniških letih. Dvomi, sprašuje se, radovedna je. Postaja seksi. Zanima se za vas! Prosim, oprostite ji to predrznost.
Kot njen oče vas spodbujam, da se spogledujete z njo. Poljubite jo! Pozabite na svojo spolno usmerjenost in družbene norme! Prav take starosti in spola bo, kot si ga želite. Predajte se ji. Želi se učiti od vas prav toliko, kolikor je pripravljena dajati.
Konec koncev je vendarle samo knjiga … za nekatere povsem običajna, za nekatere zares posebna.
Njen oče sem, kako ne bi mislil, da je izjemna. Prekrasna je!
Odprite jo, potopite se vanjo. In presodite sami, ali je vredna vaše ljubezni.
Lepota knjige je v tem, da se lahko hkrati ljubi z njo na tisoče ljudi.
Vem, da se bo moja hči izgubila med milijoni drugih knjig, rojenih od drugih mater in očetov. Živela bo svoje življenje v tem kaotičnem svetu. Njena usoda ni moja in vesel sem za njo.
Opravil sem svoje delo. Zdaj je na njej, da poišče svoje plesne partnerje, ljubimke in ljubimce.
Izstreljujem jo elegantno. Upam, da bo mehko pristala v tvojem naročju.
Zaupam ti …