Danes sem se ukvarjal z drekom. Dopoldne in zvečer z mentalno in čustveno diarejo v odnosu z ohologi, sredi dneva pa s povsem konkretnimi kakci — pravo olajšanje!

Kot fekolog si rad privoščim kakademske drekodivščine.

20171019_Drek04

kup dobro skompostiranih kakcev za zadovoljnim fekologom

Nekoč sem slišal zgodbico o nadutežu, ki je bil prepričan, da ogromno ve, zato je menil, da ga mora za učenca sprejeti največji mojster, za katerega je slišal. Mojster mu je dal za preizkus nalogo, da najde nekoga, ki je v vsem slabši od njega.

Nadutež je stopil do prvega človeka na ulici, prepričan, da bo ta tisti, ki ga bo lahko peljal k mojstru. Toda kmalu je spoznal, da zna ta človek dobro lončariti. Naslednji je bil vešč v plesu, ženica je kvačkala, otrok je bil neverjeten plezalec. Nikogar ni našel, ki bi bil v vsem slabši kot on! Nazadnje je šel do živali in tudi tam naletel na razočaranje. Ena je bila hitrejša, druga je letela, tretja je zmogla jesti le travo … Celo črvi v iztrebkih so predelovali kakce v prst!

Ko se je vrnil k mojstru, je priznal, da si ne zasluži biti njegov učenec, saj so še črvi v kakcih boljši od njega. Takrat ga je mojster poklical nazaj, rekoč: “Čakaj, čakaj! Zdaj te pa sprejmem!”

Oholog je postal fekolog.

Po več urah ukvarjanja s sranjem, me je pritisnilo srat. In sem šel. Prispeval sem današnjo dozo k prvi fazi kroženja organske snovi v naši hiši.

20171019_Drek01

In ker je od poletja, ko sem nazadnje premetal ostale kupe kakcev, minilo že precej časa, sem poprijel za lopato in samokolnico. Drugo fazo kakcev sem premetal iz levega v desni razdelek kompostnika. Zdaj je levi prazen in bo vesel nove postopne polnitve!

20171019_Drek02

Staro vsebino desnega razdelka sem s samokolnico odpeljal do prostora, kjer se dogaja naslednja faza kompostiranja. Izpraznil sem prostor, tako da sem vse skompostirane kakce zmetal na kup na desni. Čez mesec ali dva se bosta kupa precej znižala in razširila, saj po njih radi brskajo ptiči v iskanju ogrcev, deževnikov in drugega drobnega življa, ki ga v zrelem kompostu mrgoli, a zdaj sta takšna:

20171019_Drek03

Vse tole sem nabral v slabi uri:

20171019_Drek05

Ogrce sem pustil v nizki posodi na odprtem, da jih pomalicajo kosi in druge živali. Po mojem jih bo jutri že četrt manj, v parih dneh bodo pošli … Ptiči bodo kakali po naši okolici in zaključili krog organske snovi.

Kaj me učijo kakci?

V naslovu sem napisal, da je drek moj učitelj. In česa me uči? Tukaj je nekaj današnjih spoznanj:

  1. Vsi naravni odpadki se neverjetno hitro pretvorijo v koristne snovi. Postani človeški odpadki, v obliki zamer, jeze, ljubosumlja, zavisti, škodoželjnosti, zlobe se sploh ne presnavljajo — so kot plastika, nerazgradljivi. Le če jih izrazimo kot izvorne občutke in čustva, kot so žalost, ranjenost, stiska, bolečina ipd. jih je možno skompostirati in pretvoriti v koristne nauke in osebno zorenje, ki izgine v toku življenja.
  2. Držati v sebi zamere in gnev je enako kot mnogodnevna zaprtost, v notranjosti sproža množico strupov.
  3. Bitja, ki presnavljajo drek, ne marajo povsem svežega dreka. Razbohotijo se v postanem dreku. Tam uspevajo najbolje! In če jih potem damo na vrt, postanejo škodljivci. V naravi so vedno bitja, ki pomagajo, da jih ne bi bilo — samo moramo jim dopustiti, da pridejo do svoje hrane. Vsak drek je nekomu hrana.
  4. In vsaka hrana je nekomu drek … Fekologija je blazno enostavna! Drek sem, drek tja — in tu je kompost! Ekologija je danes kot religija in mnogi ekologi so postali ohologi — naduti, prevzetni, vzvišeni nad drugimi. Oholost, ki se ne zaveda same sebe, je najhujše farizejstvo.
  5. Fekologi in ohologi ne govorimo istega jezika. Naj se še tako trudim pojasniti, kaj želim povedati, me ne bodo razumeli.
  6. Drek je kot resnica: svež smrdi, ko odstoji in dozori, pa ga imamo radi in se od njega učimo.

Aha, pa mimogrede. Sončenje imam mnogo raje med oktobrom in marcem kot med marcem in oktobrom! Takole sem užival danes:

NaraSoncenje