Družbena gniloba je zelo trdovratna reč. Najraje bi jo hermetično zaprli in skrili sami pred samo za vedno.

Povsem razumem vse tiste, ki ne bi radi videli, da nekdo odpre staro konzervo, na kateri ni nobenih nalepk in žigov. Kdo ve, kaj vse je stlačeno vanjo!

Evo, to se mi mota po glavi, ko spremljam dogajanje pri nas in v svetu, kjer se bitke ne bijejo okrog vsebine konzerve, ampak okrog spodbujanja in prepovedovanja odpiranja konzerve.

Konservativci, seveda, branijo zaprto konzervo. Liberalci zagovarjajo odpiranje konzerve, a obenem niso prepričani, ali bi res radi brožali po s..nju, ki ga utegnejo najti tam notri. Konzerve tako nikoli nihče ne odpre. Vsi se na veliko prepirajo o namišljeni vsebini, ki je nihče ni videl.

Dajmo jo že enkrat odpret!!

Poglejte katero koli sodobno debato in opazujte, kako poteka. Vsi se vrtijo okrog zaprte konzerve in pogovor niti ne steče o vsebini. Saj nihče niti ve, kaj je ta vsebina! Milijarde kalorij mečemo stran zato, da se ne bi pogovarjali o bistvu problema.

Glavni problem pri tem, da zares odpremo konzervo in se soočimo z vsebino je v tem, da moramo s tem priznati, da morda nimamo prav. Debata se začne iz izhodiščne točke: “Nimam pojma!”

Poglejmo na primer, korona krizo. Edina izjava, ki jo lahko povsem zagotovo izrečemo, je, da nimamo pojma. Prav neverjetno se mi zdi, s kakšno močjo lahko največja podjetja na svetu cenzorirajo odpiranje konzerve ali že poskuse, da bi jo kdo odprl. Argument za cenzuro je, da se ne ujema z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Žal študije kažejo, da ljudje z močjo volje v zadnjih par stoletjih niso zmogli privesti do korenitih družbenih sprememb. Vedno je za to bila potrebna grozna kriza, navadno v obliki vojne. Ali spet rabimo vojno, se sprašujem?

Nobenega problema ne bi imel s tem, če bi videl, da SZO analizira vsebino konzerve — ne le koronske, ampak splošno družbene. Ko opazim, da je SZO prav toliko sila, ki brani status quo, kot je bila v času Galiljeja cerkev, ki ni dopuščala resnice, da je sonce središče osončja, potem razumem, da SZO ne želi odpreti konzerve.

Dajmo se, no, pogovarjat o vsebini, namesto da se na vse pretege trudimo preprečiti pogovor o vsebini.

Kako lahko prenehamo biti konzerva-tivci?

Eni bi radi konzervo držali zaprto na eni strani, drugi na drugi strani – a v resnici nihče ne bi zares rad odprl tempirane bombe in se posvetil vsebini. Vsi že na podlagi svojih lastnih vedenj slutijo, da se tam notri ne more skrivati prav nič lepega.

Pa še to je: tisti, ki so skozi desetletja gnetli vse živo v konzervo, so se dobro pobrigali, da za sabo niso pustili sledov. Zdaj upajo, da nihče ne bo odprl tempirane bombe, saj dobro vedo, da odpreti konzervo ni dobra ideja.

Največji idiotizem pri vsem skupaj je, da kot civilizacija še kar rinemo naprej in tlačimo vse več in več gnilobe v nove in nove konzerve, namesto da bi pogoltnili slino in se odprli za eno tako konkretno kolektivno socioterapijo.

Rešitev je banalno preprosta!

Pomislimo, kaj naredimo, ko najdemo konzervo brez oznak z neznano vsebino. Naredimo naslednje:

  1. konzervo odpremo
  2. vsebino povohamo
  3. pretresemo jo v večjo skledo
  4. preverimo konsistenco
  5. vzamemo vzorec in ga okusimo
  6. če nismo sigurni, vprašamo druge za mnenje
  7. če ugotovimo, da je vsebina okusna, jo uporabimo
  8. če vsebina ni varna, jo zavržemo

Lahko analiziramo prav vsako alinejo — kajti tako zares poteka nepristranski znanstveni dialog — a tu bi se posvetil le tretji: pretresemo vsebino v večjo skledo.

Pomanjkanje nevtralnega terena

Kot prvo mora večja skleda biti čista.

V tej posodi so vse prepovedi prepovedane.

Da bi lahko znanstveni poskus potekal brez cenzure, je nujno zagotoviti odprtost za še tako nore predloge. Če želite ovreči neko idejo, jo morate ovreči z dokazi, logiko, znanstveno metodo , ne morete je kar tako izbrisati, ker se ne strinjate z njo (ali ker se z njo ne strinja SZO).

Da se razumemo: konservativcem na splošno ne prikimavam. Ampak še bolj gnilo se mi zdi, ko se t.i. liberalci začnejo obnašati hujše kot konservativci. Takrat dojamem, da včerajšnji liberalci postajajo jutrišnji konservativci, ki se bodo na vse sile branili odpiranja naslednjega reda konzerv.

Da bi se sploh lahko pogovarjali nevtralno, bi potrebovali nevtralen teren. Takega terena v sodobni družbi ni. Teren so korporativna družbena omrežja, podkupljene javne organizacije in mediji.

V debati o koronavirusu, podnebni krizi in še marsičem, bi morali stopiti na nevtralen teren — recimo kot igralci lige NBA, ki zdaj vsi nastopajo na istih igriščih, daleč od domačih navijačev. Nikogar nikjer, šteje le iskrena igra.

Korona kriza je globalen problem, treba ga je reševati brez cenzure.

Podnebne spremembe so globalen problem, treba ga je reševati brez cenzure.

Pa še tisoč potlačenih problemov je: zatiranja žensk, spolne neenakosti, odpadkov, plastike, korupcije, gospodarskega donkihotstva, razosebljenosti, eko-terorja itd. itd.

Če ne zmorete močnega argumenta, ne uporabljajte argumenta moči, da zatrete zagovornike odpiranja konzerve.

Tisti, ki bo stisnil odpirač ob konzervo, bo (kratkoročno) najbolj osovražena oseba na svetu in (dolgoročno) največji prerok.