Ni ga večjega virusa od človeštva. Kaj pa če je tale “korona” le zdravilo, ki ga je Zemlja zaužila, da nas vsaj malo upočasni? Toda človek je brihten virus, ki se vešče potuhne, dokler zdravilo ne neha učinkovati.

Narava je sicer hvaležna tudi za kak mesec miru, ko je človek v potuhnjenem stanju, da zadiha in si vsaj malo zbije temperaturo. A človek-virus že živčno postopa na mestu in komaj čaka, da odhiti žret naravo naprej, ker je takšno edino življenje, ki ga pozna.

Ampak to ni temeljna narava človeka! Človek je bitje narave; kultura je iz njega naredila tujek. Duhovno virozo smo vzeli za svojo in jo branimo kot zombiji branijo svojo zombi-matico — leglo okužbe.

Korona nas poziva k zamenjavi življenjske krvi naše kulture, k izkoreninjenju virusnih vedenj. Ekonomija je glavna prenašalka te virusne okužbe. In zdaj, ko se je vsebina v ekonomski posodi za 1000x zmanjšala, izgleda posoda prekleto prazna! Kaj storiti?!

Edini ukrep, ki ga ekonomija pozna, je čim prej napolniti posodo do vrha in še malo čez — da tekočina teče prek in da povrhu tega še razteguje posodo za nekaj odstotkov vsako leto. Le takrat ekonomija dojema samo sebe kot zdravo in vitalno. Halo?!

Ekonomiji ne pade na pamet zmanjšanje posode do te mere, da bi nosila točno toliko ekonomske dejavnosti, kot je kot družba potrebujemo — gospodarno, brez prelivanja in potrate. Ekonomija je blazno neprilagodljiva, nesposobna prenašati “sušo” ali “post” (da ne rečem lakoto). Organska ekonomija bi se zmogla hitro prilagoditi pretresu in bi naredila, na primer, naslednje: delavci v transportu bi šli začasno delat na njive ali v gozd spravljat drva za naslednjo sezono, usmerila bi se v samooskrbnost, preusmerila storitvene delavce v proizvodne, podpirala bi samo-izobraževanja za čas karantene ipd.

A kako to storiti v družbi, kjer je napol prazen kozarec razlog za paniko?

Carlin je lepo rekel: “Vsi sprašujejo, ali je kozarec pol prazen ali pol poln. Jaz se sprašujem, kdo zavraga je naredil kozarec duplo večji, kot je treba!”

Točno to: spremenljivka ni le vsebina ekonomske dejavnosti, ampak tudi posoda, ki nosi to dejavnost.

Večina ekonomske dejavnosti je nepotrebna in celo škodljiva, posoda, ki jo nosi, pa je tisočkrat predimenzionirana. Tudi napol prazna je še vedno prepolna. Ni res, da je to edina, kaj šele najboljša možnost!

Samo še internet bi bilo treba izključiti, pa bi se zares odmaknili od vsega silnega pranja možganov in zares razmislili o vsem skupaj.

Zdaj, ko je ves svet v karanteni, lahko vidimo, da je lahko življenje lepo tudi, ko umirimo dih, ko ne hitimo. Morda zdaj lahko poiščemo odgovore na temeljna vprašanja in izhajamo iz njih, ko se življenje začne vračati v stare tirnice ter teh tirnic ne jemljemo kot od Boga danih in nespremenljivih.

V knjigi Slovenija: navodila za uporabo pišem: “Da bi vedeli, kako naprej, moramo dognati, kaj sploh hočemo. Kdaj ste se nazadnje vprašali: Kaj je ideal človeškega bivanja? Kdaj so si to vprašanje zastavili politiki, gospodarstveniki, znanstveniki? Kako bi se odzvali predsedniški kandidati, če bi jim postavili to vprašanje?

Namesto da bi sami upravljali s svojim življenjem, sedimo na fiksnem stolu kot potniki na avtobusu. Povrhu tega nad voznikovo kabino z rumenimi črkami piše: Prepovedan pogovor z voznikom.”

Naša dolžnost je preizpraševati temeljne dogme, na katerih stoji trenutna družba. Sedanji sistem je vse prej kot dober. Včasih pomislim, da bi ga spremenil, a včasih se mi zdi bolje pustiti ga, da se samouniči — s korona virusom ali kako drugače.

Korona virus ima v vsakem smislu lahko hude posledice. A ko me je pred leti ugriznil modras, sem se moral strinjati s Seneko, ki je rekel: “Trpljenja je več v predstavah kot v realnosti.”

Modrasov ugriz ni kužen, je pa lahko smrten in posledice so za vsakogar strašljive. Ko preberete članek o tem, se lahko le še bolj bojite ugriza. Enako kot se bojite korone po poplavi člankov in drastičnih ukrepih oblasti.

A če ste zdravi, če je vaš imunski sistem močan, bi morda le parkrat zakašljali in zašmrkali, vaše telo bi se naučilo nečesa novega, razvilo bi protitelesa in v prihodnosti bi bili varnejši pred virusom. Ne vem, ali veste, da je španska gripa leta 1918 pomorila manj starejših in razlaga, ki jo nekateri ponujajo, je, da so tisti najstarejši preboleli rusko gripo nekaj desetletij prej, in so zato bili bolj odporni na špansko. Mlajše je španska gripa udarila bolj, ker niso bili izpostavljeni ruski.

COVID-19 statistično gledano najbolj prizadene starejše in bolne. Ne morem si kaj, da ne pomislim na svetovne politike in finančne mogotce ter na njihovo starost — morda je tole zdravilo, ki ga je spila Zemlja, namenjeno prav njim? Morda hoče Zemlja spraviti stran starejše, ki so prispevali k utrditvi tega bolnega družbenega sistema, in dati prostor mladim, ki hočejo spremembe?

Francoski prostovoljki, ki ju gostimo, sta danes poročali o visoki podpori zelenim na volitvah v Franciji. Omenili sta, da je učinek morda povezan tudi s tem, da starejši niso šli volit iz strahu pred okužbo. Evo, recite kar koli hočete o meni, ampak rekel bom, da ima korona virus tudi pozitivne učinke!

Najbolj okosteneli, zakrknjeni, mogočni in zlasti premožni starci se sicer ne bodo dali!! Če je treba, bodo otroku iztrgali pljuča in si jih presadili, preživeli bodo virus za vsako ceno, samo da bodo lahko zažirali vse okrog sebe še kakšno leto, dve. Virus pač — hujši kot korona. Ta virus je blazno žilav, mutira, izčrpava svet, ne more iz svoje kože.

Nima smisla obsojati ne korone ne ekonomskih mogotcev, oboji le delujejo po nekem nezavednem nareku. A ko ju zdaj primerjam, menim, da je korona virus milijonkrat manjša grožnja, saj smo biološko prednastavljeni, da se izmažemo — tudi iz hujših kužnosti. Imunski sistem se prilagodi in kot vrsta ga bomo preživeli, tudi če nas bo leta 2021 par odstotokov manj kot nas je zdaj.

Kaj pa je s tem narobe? Korona virus nam v bistvu pomaga izpolniti cilje trajnostnega razvoja! Manj ko je ljudi na planetu, manjša grožnja smo sami sebi.

Kot pravim — korona virus bomo že preživeli. Pri ekonomskih in kulturnih virusih je drugače. Nimamo prirojenega obrambnega mehanizma. Kot družba pademo v čredno vedenje in nas gospodarski virus gladko zmanipulira. En mogotec vrže vrv na tla in vzklikne: “Pazi kača!” in že vsi stojimo vsak na svoji mizi in si ne upamo dol.

Več, ko nas stoji na mizah, manj nadzora je potrebnega, saj bomo držali drug drugega na očeh. Ekonomija bo paniko po kratkotrajni krizi obrnila sebi v prid, mi mali ljudje pa bomo še bolj stisnjeni v kot. Za ta virus me mnogo bolj skrbi kot za korono.

Danes predlagatelji sprememb govorijo o novi naraciji, ki naj definira trajnostno ali celo regenerativno kulturo prihodnosti. Ko oblikujejo to naracijo, se bojijo udariti po mizi in reči bobu bob. Plaho kalkulirajo in nazadnje povsem razvodenijo svoje sporočilo v upanju, da ga bo družba kot takega asimilirala, saj radikalnejše naracije menda ne bi. Družba reče: “O, bravo!” predloge asimilira, a tako razvodeneli preprosto nimajo učinka, saj je kulturni virus premočan in ekonomska mašinerija oddrvi naprej, kot da se ni nič zgodilo.

Naracija, ki jo sam predlagam, je radikalna. Navezuje se na prazgodovino, na samoregulativne vzvode v poganskih kulturah, ki temeljijo na dostojanstvu, in se ne bojijo smrti. Si predstavljate davnega bojevnika, ki bi bil ponosen, ker sedi doma na kavču, da varuje svoje pleme. Davni bojevnik je s ponosom v boju umrl za svoje ljudstvo, izpostavil se je nevarnosti, tvegal smrt. Starejši so prav tako tvegali in se dostojanstveno umaknili mladim. V tem smislu so vsi bili zdravniki, ker so ohranjali družbo mlado, žilavo in vitalno.

Dostojanstvo temelji na krepostnih vrednotah skupnosti. Danes tega ni. Danes ne sedenje na kavču ne bojni pohod ne temeljita več na globljih vrednotah, temeljita na svobodi posameznika, da se preserava. Mojstri smo predvsem v plehkem nerganju in prenapihovanju zadev. Samopomembni smo brez podlage in si zato zaslužimo prezir, ne obžalovanja.

Skratka, če smo resni glede virusov, jih obravnavajmo celovito in jih izkoreninjajmo najprej v sebi, potem v svetu. Tudi če to pomeni, da se prikrajšamo za udobje in dopustimo korona virusu da zmanjša število ljudi na Zemlji.

Vprašanje je, ali premoremo toliko integritete in dostojanstva? Jaz korona virus pozdravljam in objemam. Če me kačji ugriz ni pokončal, me tudi virus ne bo — vsaj zdi se mi. Če me bo, bom smrt dostojanstveno objel in pustil prostor mladim, ki prihajajo za menoj. Pa vi?

Če se vas moje pisanje dotakne, prosim vzemite v roko kakšno od mojih šestih knjig. Naročite jih lahko na moji spletni strani https://narapetrovic.com, pa tudi v knjižnicah in knjigarnah jih najdete. Ni mi vseeno, kaj bo z nami, čeprav nekateri tako razlagajo moj oster odnos do sodobne civilizacije. Berite Človeka, Boga in Slovenijo, prosim, pa boste razumeli, kaj mislim s tem; tu je seme zdrave družbe, ki skozi človeško dostojanstvo podpira in krepi celovitost narave.