Znotraj sem hrastovo lubje
polizal,
kot sršen odtrgal
grižljaj,
po meri zvedavih ust.
Misli
bezljajo v pomoč
očem,
ne vera, ne sla
duh
prepričati ne moreta o
vednosti.
Lepota ni nikoli
minljiva,
le človek pozornost
razsipava,
bulji v temni vodnjak.
Slavec,
sveča in izpraznjene
misli:
za srečo dovolj, za nesrečo
premalo.
Hladne nočne nosnice,
prihaja poletje!
