Vmes,
vedno vmes —
nikoli tu,
nikoli tam.
Še “zdaj” je
le oddih med
prej in potem.

Vmes je — NIČ,
a glej!
Le vmes je varno!

Med tremi debli diši.

Ko pade vmes,
ko ga pogoltne postanost
nevmesnega objema
pričakovanosti,
se razdiši.

“Kaj pa dela ta stric?”
“Ah, razmišlja neki …”
Nekdo nekje kadi
marihuano
in obtiči vmes.

Mir je, ko ljubim
VMES, ko prepustim
tu in tam
nepričakovanosti.