Burja brije kruto,
Zrak trši kot les!
Pričakovanje rojstva je
slutnja umiranja.
Led na kamnu,
led na platnu,
led na kazalcu
termometra.
Hrbet na topli blazini,
oči zaspane so
malodušne do
zvoka umiranja.
Tanka stena,
polna peč,
večni valovi ubijajo le
nepripravljene.
Ščinkavec brska med
listjem neviden,
moje drobtine
njegovo kosilo.
Stopnica zavetje od
grožnje umiranja.
Življenje raste
in ugaša v plasteh.
Misel je prestol
presežnih sil, ki
objemajo vse
to skupaj, ki
vedo, ker
so večje kot en
sam verz.
Še večja kot misel je
pesem o pomladi, ujeti
v žled in odejo.
Vrhunec življenja je
prepuščenost
lepoti umiranja.
