Kaj se zgodi, ko kolega predlaga ime “Preklop” za druženje, ki ga izvajamo že 3. leto?

Daj stvari ime in zgodila se bo …

In zgodila se je!

Cel kup preklopov v nas, med nami, nad nami. Več kot preroško. 9 dni, intenzivno druženje, neverjetna spoznanja, izkristalizirana z metodo Skupinskega povzemanja zgodbe (Collective Story Harvesting). Naučili smo se tako navdušujoče stvari, da jih je vredno deliti 🙂

100_6737_th2

  1. če imamo jasen skupni višji cilj, se ne izgubljamo v nižjih ciljih / malenkostih; zato je smiselno graditi živo vizijo v manjših skupinah in se obenem opirati na moč in energijo velike skupine, katere strukturni del smo in v kateri nas bogati obilje izmenjav

  • temelj skupnosti v obliki skupnih norm, načel, dogovorov, pravil ipd., ne bo deloval, če v osnovi ni srčnosti, ljubezni, povezanosti, empatije

  • dotaknile so se nas izvirne organizacijske rešitve bodisi na konferenci ali v ekovaseh, ki so sodelovale (ne demokracija ampak strinjanje (consent); pravilo 1:100; sprememba miselnosti: egovas => ekovas)

  • dokler skupnost ni trdno izgrajena, naj se izogiba ljudem z duševno držo žrtve; neuravnotežen posameznik lahko mlado skupnost vrže iz tira ali celo spelje v propad

  • postavljanje osebnih mej in razumevanje realnih potreb (razmerje med varnostjo oz. udobjem bivanja in preprostostjo oz. ekologijo) pomaga določiti mere skupnosti (da ne gradimo prevelikih hiš, se zakreditiramo, garamo in nam zmanjka časa za skupnost)

  • ni se dobro »zakačiti« za ideale, saj je praksa povsod drugačna od idealne teorije; vredno je ohranjati v zavesti izvorno idejo, da se sčasoma ne ujamemo v iste probleme kot ostali svet (spor nad problemi tipa: »Kdo mi je pojedel jogurt?!«); kar »pridigamo« moramo tudi živeti, da smo avtentični

100_6766_th2

  • veliko moč nam dajejo dobra čustva, lepo okolje, srečanje z znanimi, izobilje novega znanja, občutek, da nismo sami v svetu, da vsi prispevamo k skupni viziji; da ne pozabimo: uspešno skupnost ustvarjajo močni posamezniki

  • prostorske danosti (oblika, ureditev, razporeditev, razdalje, teren itd.) in razmere (udobje, temperatura, razpoložljivost vode, materiala, urejenost poti) močno vplivajo na počutje in dinamiko v skupini

  • dinamika skupine (posredno tudi prostor) vpliva na počutje in vedenje posameznikov (točnost/zamujanje, držanje dogovorov, konfliktnost, voljo do sodelovanja, aktivnost)

  • zrela skupina zna prevzeti svoj del odgovornosti pri vodenju in ne valiti krivde za neuspeh na deklariranega vodjo/povezovalca dogodka; skupina mora imeti možnost vodenja in se te možnosti zavedati

  • skupne aktivnosti delujejo povezovalno; opazili smo, da je praktično navodilo pogoj za zagon dejavnosti; jasno dodeljene vloge nam pomagajo premostiti osebnostne meje

  • igrivost da skupini več kot zateženost; povezujejo nas tudi obredi (začetni obred, predstava, predaja prostora) in igrivo prevzemanje vlog; humor je stabilizator skupinske dinamike

  • če ni občutka varnosti, se povečuje zagrenjenost v skupini in bežanje pred ostalimi; ko smo šibki, postanemo individualisti; ko se počutimo dobro, prihaja do prenosa znanja na druge

  • če ima skupina nekaj ekskluzivno svojega, skupnega, jo to povezuje

  • pomemben je pretok ljudi skozi prostor ter vzpostavljanje empatije med zunanjimi in notranjimi na dogodku

  • s stališča nekaterih zunanjih opazovalcev je naše odločanje potekalo zelo disciplinirano; kaos in red sta relativna pojma – ko živiš v kaosu, ga ne vidiš drugje

  • varovanje ugleda skupnosti je pomembnejše od muh posameznika

 Tako nekako na kratko.