Včerajšnja delavnica suhe gradnje me je — ne vem zakaj — vrnila v mislih v leto 2010, ko sem obiskal ekološko naselje Sieben Linden v Nemčiji …

02GlinenaHisa

Tam sem spoznal, da pri domovih velja zaporedje: modri ljudje => modre hiše, nespametni ljudje => nespametne hiše. Ljudje ki so izolirani in osamljeni, bodo gradili osamljene in izolirane hiše, nedomiselni ljudje nedomiselne. Le ljudje, ki se počutijo domače med drugimi, bodo naredili temu primerna bivališča.

Tradicionalno so ljudje gradili hiše, kakor jih je narekovalo okolje s svojimi danostmi in omejitvami — hiše so povezovale ljudi. Danes se ljudje in danosti vihravo mešajo, obenem pa ostajajo silno razdrobljeni; družbena klima je takšna, da nas domovi ločujejo.

Povrhu vsega profesionalni varuhi “tradicije” poskušajo za vsako ceno zaščititi videz, lupino pretekle kulturne dediščine, pa še samo tiste, ki je nekoč prevladovala. Duše doma, izvirnosti, s katero je narejen, iznajdljivosti graditeljev, odprtosti za nove možnosti ne varuje nihče in je niti ne more. Prav tako nihče ne pomisli na marginalce, ki so vedno živeli drugače kot večina. Mar ne bi bilo pomembno varovati tudi njihove plati tradicije?

VLUU L100, M100 / Samsung L100, M100

V vsakem primeru tradicije ne moremo ohraniti le v muzeju. Da bi preživela, mora živeti — a je lahko bolj očitno? Uniformiranost ubija radovedno izvirnost in s tem tudi dušo tradicije.

Za vsem skupaj tiči prisila k standardiziranemu načinu bivanja; ta prisila je nevidna, saj jo izvajamo sami nad sabo. Tako hiše gradimo različne po barvi, obliki, velikosti in razporeditvi prostorov, silno redko pa jih uskladimo z naravo svoje duše … in, seveda, tudi telesa.

VLUU L100, M100 / Samsung L100, M100Ker take usklajenosti nismo vajeni, raznolikost hiš v ekološih naseljih sprva zbode v oči, a ko to raznolikost spoznamo pobliže, vzbudi v nas radovednost, saj je v vsaki hiši svojstvena domačnost, dušnost.


Pestro kot v naravi

Ko prideš v ekološko naselje, je enako kot v vseh drugih naseljih: najprej uzreš hiše — od daleč. Potem od daleč opaziš ljudi. Ko nazadnje k hišam in ljudem pristopiš, te pogreje dobro znana pristnost, ki je je dandanes še v družinah vse manj. Hiše in ljudje te spustijo k sebi. Ne le med stene, ampak v svoj intimni svet — kajti živ dom vedno odseva intimo ljudi, ki prebivajo v njem.

01Pogled

V naselju Sieben Linden se med urejenimi klasičnimi hišami, renoviranimi po stari tradiciji — seveda z dodatki in popravki v skladu z izkušnjami in okusom ljudi — pojavljajo take in drugačne hiške, prikolice, ute, šotori … V njih živijo — brez diskriminacije! — nomadi in pol nomadi, svobodnjaki, boemi, “divjaki”, indijanci in asketi.

Človeški bivanjski ekosistemi se prepletajo podobno kot naravni: različne oblike najdejo svoje niše, okvire in meje. Ene zasedejo več prostora, druge manj. Nastajajo različni grozdi in povezave na podlagi družbene mikroklime itd.

Razporejenost in urejenost sob odraža osebnost skupin, ki tu bivajo. Umeščenost različnih hiš in utrip okrog njih pove veliko o njihovih lastnikih. Ko stopiš v notranjost hiše, se spuščaš od velikih površin proti detajlom in spoznavaš graditelja, ki je ponavadi tudi vzdrževalec in stanovalec.

Ti ljudje ne naročajo drugim, da jim postavijo hišo, postavijo si jo sami, zato odseva njihovo dušo. V množini! Naravne hiše ne moreš postaviti sam, vedno potrebuješ pomoč prijateljev, pomoč skupnosti. Brez tega ni nič. V taki hiši teže bežiš pred sabo, teže se utapljaš bodisi v dolgočasju bodisi v delu, ki je samo sebi namen.

Gradnja se začne z luknjo

Nič čudnega, da mi je včerajšnja delavnica suhozida obudila spomin na Sieben Linden!

04MojsterTemelj

Gradnja dva metra visokega zidu, ki smo se je lotili, se je začela s kopanjem pol metra v globino — do laporja. To je bilo kopanje po preteklosti, po plasteh prsti, koreninah … Nadaljevala se je s prelaganjem velikanskih skal, ki niso nič drugačni kot nosilni stebri življenjske zgodbe vsakogar od nas, tega, kar čutimo, da smo.

06MojstraOpazujeta

Zdi se mi, da temelji človekove osebnosti niso nič kaj drugačni od temeljev zidu. Vsakomur bi privoščil, da kdaj postavi kak kamnit temelj ali kar zid in začuti njegovo trdnost, ko je dobro narejen. Prepričan sem, da bi se bolje zavedali svojih temeljev, svoje trdnosti.

Zgodovina je kot tkanina: potrebuje šive, ki segajo čez več generacij, da povezujejo zaplate zgodb posameznikov v zgodbo družbe.

07MojstraNaDelu

Hvaležen sem Dejanu in Sergeju iz društva Jugna, ki sta nas vodila skozi proces obnove porušenega vogala samonosilnega zidu in postavljanja temeljev nosilnega zidu. Hvala Tonetu iz podjetja Gnezdo, ki zdaj tudi preko Kompetenčnega centra za trajnostno gradnjo širi znanje o ekološki gradnji — brez če in toda! Hvala vsem udeležencem delavnice in prostovoljcem, ki so s svojo prisotnosjo še obogatili dogodek in res veliko doprinesli, da smo se imeli tako lepo in se tako veliko naučili!

09TeoreticniDel

Veselim se nadaljnjega učenja, ko bomo popravljali ruševino hiše, ko bo nad temelji in zidovi nazadnje stala še ena streha. Eno je postaviti hišo iz materialov iz nakupovalnega središča, drugo pa iz tega, kar je na voljo na sami lokaciji.

Nekaj posebnega je, ko skupaj s prijatelji zgradiš že temelje zidu, za katere veš, da bodo stali še dolgo po tem, ko njih in tebe več ne bo. Kako enkraten občutek bo, ko bo stal celoten zid … in še hiša ob njem … in kar cela vas in …

08VogalNapreduje

Zidovi, ki jih zdaj gradimo, so tudi prvi šivi naše nastajajoče skupnosti, zametki doma z dušo, kajti gradimo ga z lastnimi močmi in zazrti drug drugemu v oči.

Zidovi so zato, da nas povezujejo.

Pravo življenje sestavlja vse tisto, kar si dopustimo videti v očeh ljudi, s katerimi si delimo dom.

11NaKoncuDneva