Ko ljudje slišijo, da obstaja način, kako prav zares uresničiti VSE svoje sanje, so jih brž sama ušesa. No, ne zares, prej jih je sam jezik, s katerega se usujejo vprašanja kot plaz … Ko sem prvič slišal za Zmajevo sanjanje, sem tudi sam reagiral točno tako. Kot da to ni bilo dovolj, sem se na vsak odgovor odzval z: “Ja, ampak …”
John Croft, osrednji učitelj te “metode”, je bil bister – odgovorjal je zares vešče in mi vse bolj dajal misliti. Preplet domorodske modrosti aboridžinov in izbranih spoznanj iz sodobne znanosti je deloval teoretsko trdno in hkrati praktično. Vodil me je od kaljenja sanj do smiselnega načrta ter naprej do učinkovite izvedbe in nazadnje do radostnega proslavljanja. Šokiralo me je, ko sem ugotovil, kako hitro ponotranjam neke tuje “sanje”, ki nimajo popolnoma nič z mano – vleče me istovetenje z družbenimi ideali in se potihem obsojam, ker jih ne dosegam. Plavanje v morju neizpolnjenih (ali celo neizpolnljivih) idealov je odličen recept za depresijo!
A je sploh lahko drugače? Saj tako živijo malone vsi okrog mene! Glave polne misli, ki se navadno začnejo z: “Kako lepo bi bilo, če …” in potem dolga vrsta “sanj”: … če bi imel boljši avto, službo, boljšega partnerja, ženo, če bi zadel na lotu, ozdravel, če bi se preselil, shujšal …” Od tu naprej pa običajno sledi: …
ali pa: ???
Na delavnici Zmajevega sanjanja sem spoznal, česa vse se dotlej v življenju sploh nisem zavedal, zato so se mi uspehi dogajali prej po naključju kot po načrtu. Za neuspeh sem navadno krivil druge, saj nisem poznal zakonitosti razvoja vseh projektov. In ko rečem “projekt”, ne mislim na kupe papirjev, ki jih izpolnjujejo utrujeni uradniki v pisarnah, da pridobijo sredstva iz takih in drugačnih skladov.
Projekti so nekaj, kar nas spremlja ves čas vsak dan. Vedno, ko si zaželimo nekaj narediti, vržemo to predse v obliki nekakšne vizije ali “sanj” (proicere v latinščini pomeni vreči naprej). To, kar vržemo predse, je lahko na poljubni razdalji. Če gremo mimo slaščičarne in si tisti hip zaželimo sladoleda, je do izpolnitve “sanj” le minuta (in vsaj kakšen evro v denarnici). Če si zaželimo postati vrhunski glasbenik ali športnik, bo do izpolnitve te želje zagotovo minilo precej let. V vsakem primeru je pomembno, da vemo, kam gremo in vztrajamo do konca.
Bolj ko smo sposobni slediti bežnim vsakdanjim “projektom” in zavestno upravljati z njimi (pravzaprav upravljati s sabo), bolj se bomo izurili za večje podvige, ki terjajo sodelovanje mnogo ljudi in upravljanje skupine same s sabo.
Vse skupaj se vedno začne s sanjami. Vse, kar vidite okrog sebe – ta računalnik ali mobilni telefon, na katerem berete to besedilo, ta oblačila, ki jih nosite, okraski, prigrizki, pohištvo itd. itd., v vsem tem se skriva obilo sanj mnogih ljudi. Ti ljudje so ideje, ki so se jim porodile na tanki črti v zavesti, kjer se stikajo sanje in budnost, znali uresničiti in z njimi obogatiti življenja mnogih ljudi.
Ali bi želeli kaj takega doseči tudi vi?
Stari rek pravi, da konja lahko pripeljemo do vode, ne moremo pa ga prisliti, da jo pije. V Sloveniji je že nekaj nas trenerjev Zmajevega sanjanja, ki želimo širiti to znanje med ljudmi, seveda pa vas ne moremo prisiliti, da ga vsrkate in prenesete v prakso. Lahko vam ga čim bolje predstavimo.
Letos bo prva uvodna vikend delavnica potekala na Sončnem griču v Slovenski Istri od petka, 1. aprila, ob 19. uri, do nedelje, 3. aprila, ob 16. uri. Če vas delavnica zanima, najdete tukaj več podatkov in prijavnico.
Za več podatkov o metodi, poglejte na spletno stran: www.zmajevosanjanje.si.