Štiri zvezdno lunarne pesmi
1. Mesec visi med vejami suhe akacije, po moško, le ena zvezda me pozdravlja z zaplate neba med krošnjami, po žensko. Mesec — le napol to, kar je — vendarle
1. Mesec visi med vejami suhe akacije, po moško, le ena zvezda me pozdravlja z zaplate neba med krošnjami, po žensko. Mesec — le napol to, kar je — vendarle
Vmes, vedno vmes -- nikoli tu, nikoli tam. Še "zdaj" je le oddih med prej in potem. Vmes je -- NIČ, a glej! Le vmes je varno! Med tremi debli
Burja brije kruto, Zrak trši kot les! Pričakovanje rojstva je slutnja umiranja. Led na kamnu, led na platnu, led na kazalcu termometra. Hrbet na topli blazini, oči zaspane so malodušne
Danes sem dobil list v obliki srca -- debel, kjer je majhen, tanek, kjer je velik, s pecljem na stran, postaranih gub, žilavih pritok suhe reke, ki že dolgo več
(To pesem sem napisal pred mnogimi leti a se mi prav danes vrti po glavi ...) Hotel sem rasti, pa mi niso dali. Hotel sem cveteti, pa mi niso dali.
Ples oblakov, ples čebel, mi pa stojimo kot kandelabri, da nosimo cevi med črpalkami in brizgalkami. Plešimo, plešimo! Življenje je bal. Napisano v manj kot minuti ... DANCE OF POSTS
Hotel sem rasti, pa mi niso dali. Hotel sem cveteti, pa mi niso dali. Hotel sem obroditi, pa mi niso dali. Potem sem srečal sestro po rasti in jo prijel
Danes sem sodeloval na Dnevih radosti v Mariboru . Eno od vprašanj, ki so mi ga postavili je bilo: “Kaj bi svetovali mladim, ki se odločajo o svoji poklicni poti?”