So stvari, ki jih začnemo in nikoli ne zaključimo. V sodobni družbi, ki je obsedena z nenehnim produciranjem vedno novih stvari, je ta trend ekstremen: vse preveč je stvari, ki jih začnemo in nikoli ne zaključimo. Zapravljanje časa, energije, materialnih sredstev, in kar je najpomembnejše, čustvenih in socialnih virov, dosega zaskrbljujoče razsežnosti. Vse preveč ljudi konča izčrpanih, razočaranih, brez zaupanja v ljudi in brez želje, da bi se še kdaj česa lotili skupaj z drugimi.
Uspešno zagnati skupnost ali projektno skupino je zahtevno zavoljo številnih praktičnih razlogov. Mnoge pobude propadejo v nekaj letih, ker se ne znajo spopadati s temi preskušnjami. Učinkoviti skupinski procesi so osnova, ki skupinam omogoča, da se vsemi tekočimi vprašanji in odločitvami ukvarjajo sproti, takoj, ko se pojavijo. Inkubatorski program, ki smo ga začeli razvijati, odgovarja na mnoga vprašanja z inovativnim pristopom, z opiranjem na izkušnje uveljavljenih skupnosti in projektov iz vse Evrope. Gradnja skupnosti je neprecenljiva veščina, ki jo je treba gojiti v kontekstu sodobne družbe.
Priročnik za družbeno žival
Skozi vso zgodovino so bili ljudje odvisni od skupnosti za preživetje. Skupnosti so sestavljale družine, plemena, vasi, mesta in mestne državice. Zadnja stoletja so vodila do trenutne globalizacije, v kateri je prevladal skrajni individualizem na eni strani in skrajna komercialna in politična konglomeracija na drugi strani. Vse manj je socialnih struktur med tema dvema skrajnostma; ljudje so zamenjali veščine, potrebne za skupnostno bivanje in delo, za veščine, potrebne za preživetje v potrošniški kulturi.
Skupnosti še vedno obstajajo, niso izginile, toda postale so disfunkcionalne, plahe, samoodtujene. Vse več ljudi spoznava, da je v pojavu skupnosti nekaj, kar je zakoreninjeno v najgloblji naravi človeka. Zavedajo se, da je skupnost preprosto danost. Vse, kar nam preostane, je dvoje: lažna, disfunkcionalna skupnost, ali pristna, celovita skupnost.
Nastanek in razvoj takšnih celovitih skupnosti je povezan s številnimi izzivi. Večina pobud propade v nekaj letih, saj prevladajo sile individualizma. V skupini, s katero razvijamo Partnerski program inkubator za trajnostne skupnosti se lotevamo navedenih izzivov z inovativnimi pristopi, ki temeljijo na izkušnjah utečenih skupnosti z vseh koncev Evrope, na razvitih metodah vodenja skupin, reševanja konfliktov, strateškega načrtovanja, poslovnega managementa, prostorskega načrtovanja itd.
Program bo združil tradicionalno in sodobno znanje o družbenih strukturah ter prilagodil razvojne strategije vsakemu posameznemu primer. Gradnja skupnosti je pozabljena veščina, ki se je je treba nanovo naučiti v kontekstu sodobne realnosti. Eden od ciljev projekta je oblikovanje strnjenega priročnika na štiridesetih straneh, v katerem bodo opisani ključni koraki, skozi katere gre praktično vsaka skupnost. Ključna vsebina bodo metode, kako se izogniti pastem in reševati razne težave, s katerimi se mlade skupnosti tipično srečujejo.
Projektna ekipa je oblikovala metaforo, pri kateri je ogrodje programa kot ogrodje kolesa. Vrtljivi deli – torej kolesa kot taka – predstavljajo obstoječe metode in pristope, medtem ko je ogrodje in vse vezne člene še treba oblikovati v skladu z dejanskimi potrebami konkretnih projektov, naj so ti projekti šele na samem začetku ali pa so že vzpostavljeni, a se srečujejo s takimi ali drugačnimi izzivi. Namen inkubatorja je ustvariti najboljše možno varno okolje, ki bo skupinam omogočalo učinkovito prebroditi vse faze skupinskega procesa.
Glokalizacija trajnosti
Vsaka podpora skupnostim, ki si prizadevajo za več lokalne trajnosti, je dragocena za globalno tranzicijo k trajnosti. Na svetovni ravni je trajnostni razvoj mogoče graditi le na temeljih trajnostnih lokalnih skupnosti.
Trajnost in prožnost (sustainability and resilience) sta ključni besedi v razvojni politiki EU in v nedavno objavljenih Ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov. Toda uradni dokumenti so le mrtva črka na papirju, če jih ne posvojijo dejanske lokalne skupnosti. Pod »kaj« in »kako« trajnosti tam mora biti močan »čemu« kot glavna os vseh prihodnjih ukrepov; ta »čemu« mora biti zasidran v srcih ljudi, v njihovi opolnomočenosti za upravljanje s svojim neposrednim okoljem, svojim domom – skupaj z družino, prijatelji in sosedi.
Zato bo Inkubator za trajnostne skupnosti oblikoval izčrpen praktični vodnik za skupnosti, vključno z orodji za samoocenjevanje in samopomoč, imenikom usposobljenih, izkušenih posameznikov, ki bodo na voljo za pomoč in praktično podporo. Bogastvo znanja in stikov bo na voljo v naši odprtokodni knjižnici. Vse organizacije ali neformalne skupine bodo lahko uporabljale ta orodja za izboljšanje kakovosti odnosov, komunikacije in sodelovanja. Ta orodja imajo potencial razreševanja konfliktov, komunikacijskih blokad, samoodtujenosti, zdravljenja duševnih ran in obnove globokega občutka skupnosti. Morda lahko celo prekinejo trend zapravljanja energije in virov.
Strategije trajnostnega razvoja bodo morale opustiti centralizirane politične in gospodarske pristope ter začeti opolnomočati skupnosti, da se spopadejo s svojimi realnimi problemi lokalno. Le tako bo lahko trajnost postala oprijemljiva v stvarnih življenjih ljudi.
Razvijalci inkubatorskega ogrodja razumemo pomen in zapletenost različnih faz vsakega projekta oziroma razvojnih faz vsake skupnosti; od začetka do vizije, odločanja, komunikacije, reševanja konfliktov, strukture, širjenja in spreminjanja. Naš cilj je olajšati prenos izkušenj in znanj, zagotoviti skupinam orodja za lažji prehod skozi vse faze razvoja in učinkovito spopadanje z izzivi. Zaupamo, da bomo s tem povišali splošno uspešnost in trajnostni projektov. Kot je dejal, Lyndon B. Johnson: »Ni ga problema, ki ga ne bi mogli rešiti skupaj, in zelo malo je problemov, ki jih lahko rešimo povsem sami.«
Naše naslednje srečanje bo potekalo v Trajnostnem parku Istra v Sloveniji od 17. do 21. januarja. Dalje bomo razvijali ogrodje z raznimi orodji in učnimi programi.
Kar ste prebrali, je poročilo s srečanja »Partnerskega programa inkubator za trajnostne skupnosti« v Torri Superiore v Italiji, na katerem je 21 predstavnikov iz devetih evropskih nacionalnih mrež ekoloških naselij v kraju Torri Superiore v Italiji med 31. oktobrom in 4. novembrom začelo z načrtovanjem programa inkubatorskega programa za trajnostne pobude, ki jih vodi skupnost. Dvoletni projekt, financiran preko Erasmus+, imenovan Partnerski program inkubator za trajnostne skupnosti (Sustainable Community Incubator Partnership Programme – SCIPP), bo oblikoval podporno ogrodje za različne faze razvoja projektov, ki jih vodi skupnost, in z njimi povezane izzive.
[…] V prispevku Trajnostni razvoj: nedokončan posel lahko preberete, kako se je začel razvoj programa CLIPS na srečanju v Italiji novembra 2015. Konec maja 2017 nas čaka še zadnje, sedmo srečanje v Estoniji in potem le še finalni koraki. Vesel sem, ker bomo lahko s tem programom podprli razvoj čim več trajnostnih inicitiv tudi pri nas — da se bodo rodile zdrave, prebolele vse otroške bolezni ter nazadnje dosegle zrelost in razcvet. […]